14. 4. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnica v Z., na seji senata dne 4. aprila 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 333/2004 z dne 17. 11. 2005 v zvezi sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 643/2003 z dne 14. 1. 2004 in s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. III P 934/98 z dne 2. 12. 2002 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.V pravdi zaradi plačila odškodnine je prvostopenjsko sodišče zavrnilo primarni zahtevek pritožnice (tedaj tožnice), naj ji tožena stranka plača 898.000 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestni od 5. 11. 1998 dalje do plačila, in podrejeni tožbeni zahtevek pritožnice, naj ji tožena stranka plača 1.002.904 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 7. 2002 dalje do dneva plačila. Višje sodišče je pritožbo pritožnice zavrnilo.

2.Zoper sodbo Višjega sodišča je pritožnica vložila revizijo. Sodbi nižjih sodišč je izpodbijala zaradi kršitve procesnih pravil, saj naj sodišče prve stopnje v sodbi ne bi navedlo, kateri dokazi so bili izvedeni, na zadnjem naroku za glavno obravnavo pa naj ji ne bi bila dana možnost, da bi se izjavila. V reviziji je zatrjevala še napačno uporabo materialnega prava, saj naj odločba, ki je bila podlaga za rušenje, še ne bi postala dokončna in izvršljiva. Vrhovno sodišče je revizijo glede primarnega zahtevka pritožnice zavrglo, glede sekundarnega pa zavrnilo.

3.V ustavni pritožbi zoper sodbo Višjega sodišča v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča pritožnica zatrjuje kršitve drugega odstavka 14. člena, 22. člena in 23. člena Ustave. Pritožnica meni, da ji v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem oziroma ji je bila ta okrnjena, ker ji na zadnjem naroku za obravnavo ni bila dana možnost, da bi se v primernem času in na primeren način izrekla o spremenjenem stališču sodišča in o navedbah tožene stranke iz njene zadnje pripravljalne vloge. Zatrjuje, da v postopku do zadnjega naroka za glavno obravnavo temelj odškodninske odgovornosti ni bil sporen, zato je bilo tedaj spremenjeno stališče sodišča nepričakovan obrat in v popolnem nasprotju z dotedanjim procesnim vodstvom. Nasprotuje stališču Višjega sodišča, da navedene procesne kršitve niso bile podane, še posebej pa njegovemu stališču, da odsotnost navedb v sodbi, kateri dokazi so bili izvedeni, ne pomeni bistvene kršitve procesnih pravil. Višjemu sodišču tudi očita, da se ni izreklo o njenih očitkih, da ji je bila kršena možnost sodelovanja v postopku.

4.Pritožnica je vložila ustavno pritožbo tudi zoper sodbo Vrhovnega sodišča in zatrjuje kršitev istih človekovih pravic kot v ustavni pritožbi zoper sodbo Višjega sodišča. Vrhovnemu sodišču očita, da se tudi to v svoji odločbi ni izreklo o očitkih glede možnosti sodelovanja v postopku pred sodiščem prve stopnje. Nasprotuje stališču Vrhovnega sodišča, da te kršitve niso podane, ker naj bi sodišče prve stopnje v šestem odstavku na drugi strani sodbe navedlo vse dokaze, na katere je oprlo sodbo.

B.

5.Pritožnica v ustavni pritožbi zoper sodbo Višjega sodišča utemeljuje kršitev 22. člena Ustave (ki je v sodnih postopkih poseben izraz načela enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave) z očitkom, da ji prvostopenjsko sodišče ni omogočilo sodelovanja v postopku. Z navedbo, da ni imela dovolj časa, da se izreče o navedbah v zadnji pripravljalni vlogi, tega očitka ni mogoče utemeljiti, saj pritožnica niti ne navaja vsebine te vloge in razloga, zakaj bi potrebovala za odgovor nanjo poseben rok. Iz zapisnika o glavni obravnavi pri Okrožnem sodišču v Ljubljani z dne 2. 12. 2002 pa izhaja, da sodišče omenjene pripravljalne vloge ni ocenilo za tako obširno, da bi bilo zaradi nje dolžno prelagati glavno obravnavo. Glede na to očitek, da je bila pritožnici kršena pravica do izjave, ni utemeljen.

6.Z vidika pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave bi lahko bile pomembne trditve pritožnice, da se Višje in Vrhovno sodišče nista izrekli o njenih pritožbenih oziroma revizijskih očitkih o kršitvi načela kontradiktornosti postopka na prvi stopnji. Iz 22. člena Ustave izhaja obveznost sodišča, da se v obrazložitvi odločbe opredeli do tistih pravno odločilnih okoliščin, ki so po razumni oceni sodišča bistvene za odločitev. Iz obrazložitve sodbe Višjega sodišča je razvidno, da je pritožbo vsebinsko obravnavalo in odgovorilo na pravno relevantne pritožbene navedbe. To je pritožnici pojasnilo že Vrhovno sodišče, ki se je v tem delu sklicevalo na obrazložitev drugostopenjske sodbe. Zato tudi očitek pritožnice, da sodišči nista odgovorili na njene navedbe, ni utemeljen.

7.Pravica do sodnega varstva iz 23. člena Ustave je ustavno procesno jamstvo, ki zagotavlja pravico do meritorne odločitve. Tej zahtevi so sodišča zadostila, saj so tožbeni zahtevek vsebinsko obravnavala.

8.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

9.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana dr. Janez Čebulj in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić