Jedro

Izpodbijana odločitev je bila sprejeta izven obravnave. Čeprav se je le tožnik v vlogi z dne 28. 6. 2021 odpovedal glavni obravnavi, kršitev 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni predmet pritožbenega preizkusa po uradni dolžnosti. Po uradni dolžnosti pa pazi pritožbeno sodišče na postopkovno kršitev iz 1. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je podana v primeru napačne sestave sodišča. V zadevah iz naslova nezakonite odpovedi odloča sodišče v senatu (14. člen ZDSS-1), ne po sodniku posamezniku oziroma po predsedniku senata, kot se je opredelilo sodišče prve stopnje v uvodu sodbe. Iz spisa tudi ni razvidno, da bi bila izpodbijana odločitev 28. 6. 2021 sprejeta na seji senata, kot bi morala biti.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani del sodbe se razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo na podlagi pripoznave ugotovilo, da je redna odpoved iz poslovnega razloga z dne 5. 5. 2021 nezakonita in se razveljavi (I. točka izreka). S sodbo je zavrnilo zahtevek tožnika na ugotovitev, da mu delovno razmerje pri toženki na podlagi navedene odpovedi ni prenehalo in mu še naprej traja z vsemi pravicami in obveznostmi iz delovnega razmerja, da ga je toženka dolžna pozvati nazaj na delo, mu za čas od prenehanja delovnega razmerja do vrnitve na delo priznati delovno dobo, delovno razmerje in vse pravice, ki iz njega izhajajo, ga prijaviti v zavarovanja ter mu za ta čas priznati nadomestilo plače, kot če bi delal, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. dne v mesecu za pretekli mesec do plačila (II. točka izreka). Odločilo je še, da je toženka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v znesku 391,99 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka 8-dnevnega roka za izpolnitev do plačila (III. točka izreka).

2. Zoper II. točko izreka se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik. Nasprotuje zavrnitvi zahtevka iz razloga, ker je bil ob izdaji odločbe 28. 6. 2021 še vedno v delovnem razmerju pri toženki. Odpovedni rok mu je potekel 29. 6. 2021. Sodišče se je oprlo na stališče, da zahtevka za reintegracijo in reparacijo 28. 6. 2021 še nista dospela. Če že, bi moralo sodišče tožbo zavreči, ne pa zahtevek zavrniti, saj sicer v prihodnje iz razloga res iudicata ne bo mogel uveljavljati zahtevka kot v predmetni pravdi.

3. Toženka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Poudarja, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo 311. člen ZPP ter da se časovne meje pravnomočnosti vežejo na odločitev, ne na vročitev odločitve.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah pritožbenih razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, in pritožbenih razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti.

6. Tožnik nasprotuje uporabi določbe 311. člena ZPP (po kateri sme sodišče naložiti toženki, naj opravi določeno dajatev, če je ta zapadla do konca glavne obravnave), na katero je sodišče prve stopnje oprlo izpodbijano odločitev z dne 28. 6. 2021 o zavrnitvi reintegracijskega in reparacijskega zahtevka, ker tožniku tega dne delovno razmerje pri toženki še ni prenehalo. Tožnik poudarja, da se je 54-dnevni odpovedni rok glede odpovedi z dne 5. 5. 2021 iztekel 29. 6. 2021, kar vse pa za odločitev o pritožbi niti ni pomembno.

7. Izpodbijana odločitev je bila sprejeta izven obravnave. Čeprav se je le tožnik v vlogi z dne 28. 6. 2021 odpovedal glavni obravnavi, kršitev 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni predmet pritožbenega preizkusa po uradni dolžnosti. Po uradni dolžnosti pa pazi pritožbeno sodišče na postopkovno kršitev iz 1. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je podana v primeru napačne sestave sodišča. V zadevah iz naslova nezakonite odpovedi odloča sodišče v senatu (14. člen ZDSS-1), ne po sodniku posamezniku oziroma po predsedniku senata, kot se je opredelilo sodišče prve stopnje v uvodu sodbe. Iz spisa tudi ni razvidno, da bi bila izpodbijana odločitev 28. 6. 2021 sprejeta na seji senata, kot bi morala biti.

8. Četudi torej pritožbeno sodišče ne pritrjuje pritožbenim navedbam o že načeloma zmotni uporabi 311. člena ZPP in čeprav tožnik napačno razloguje o časovnih mejah pravnomočnosti, je s pritožbo uspel zaradi ugotovljene absolutno bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Zato je pritožbeno sodišče izpodbijani del sodbe razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da samo sanira kršitev glede svoje sestave; gre za kršitev takšne narave, ki je pritožbeno sodišče namesto sodišča prve stopnje ne more odpraviti (354. člen ZPP).

9. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).