Jedro

Za zagotavljanje vzdrževanja večstanovanjske stavbe sprejmejo etažni lastniki načrt vzdrževanja za časovno obdobje najmanj enega in največ petih let, ki ga pripravi upravnik (prvi odstavek 26. člena SZ-1). V skladu z drugim odstavkom 26. člena SZ-1 lahko v načrtu vzdrževanja etažni lastniki določijo vzdrževalna dela, ki se bodo opravila in način zagotavljanja denarnih sredstev z vplačili v rezervni sklad.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka sama nosi svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sodbo z dne 25. 3. 2019: - odločilo, da ostane sklep o izvršbi, opr. št. VL 117584/2017-2 z dne 11. 12. 2017, zoper toženo stranko v veljavi za izterjavo 450,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26,57 EUR od 23. 4. 2016 do plačila, od 26,57 EUR od 24. 5. 2016 do plačila, od 26,60 EUR od 24. 6. 2016 do plačila, od 26,56 EUR od 23. 7. 2016 do plačila, od 23,61 EUR od 24. 8. 2016 do plačila, od 26,56 EUR od 24. 9. 2016 do plačila, od 23,61 EUR od 25. 10. 2016 do plačila, od 23,61 EUR od 24. 11. 2016 do plačila, od 23,61 EUR od 24. 12. 2016 do plačila, od 23,61 EUR od 25. 1. 2017 do plačila, od 23,61 EUR od 24. 2. 2017 do plačila, od 26,56 EUR od 23. 3. 2017 do plačila, od 26,56 EUR od 25. 4. 2017 do plačila, od 26,56 EUR od 25. 5. 2017 do plačila, od 19,61 EUR od 24. 6. 2017 do plačila, od 23,61 EUR od 25. 7. 2017 do plačila, od 26,56 EUR od 25. 8. 2017 do plačila in od 26,56 EUR od 23. 9. 2017 do plačila (I. točka izreka), - odločilo, da je dolžna tožena stranka tožeči plačati stroške izvršilnega in pravdnega postopka v višini 78,00 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava pritožuje tožena stranka, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da jo v celoti razveljavi in ugodi njeni zahtevi, podredno pa, da jo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodba naj bi temeljila na oceni sodišča in ne na jasno dokazanih dejstvih. Pritožba se sklicuje na 41. člen SZ-1 in navaja, kaj ta določa. Prav tako omenja vsebino 7. člena Pravilnika o upravljanju stanovanjskih stavb. V dokumentih, ki jih je tožeča stranka priložila, nikjer ni omenjena vrednost načrtovanih del. Pojasnjuje, kaj naj bi izhajalo iz zapisnika zbora etažnih lastnikov z dne izhaja 25. 3. 2015. Ob sprejemu načrta vzdrževanja dne 25. 3. 2015 niti upravnik niti etažni lastniki niso vedeli, koliko jih bo to stalo. Ugotovitev sodišča v 38. točki obrazložitve, da je zbor potrdil predračuna „za izvedbo projektne toplotne sanacije fasade...“, ne drži. Sodišče je napačno odločilo in v utemeljitvi sodbe v 41. točki zapisalo, da „se je po oceni sodišča glede na povišanje plačila prispevka v rezervni sklad odločalo glede na predstavljeno vrednost investicije za prenovo fasade po Eko standardu“. Pritožba pojasnjuje, zakaj tej ugotovitvi ni moč slediti. V nadaljevanju zatrjuje nepravilno uporabo 14. člena Pravilnika o upravljanju večstanovanjskih zgradb in poudarja, da je v svojih vlogah dokazovala tudi, da je sklep o povišanju plačila v rezervni sklad za odplačilo posojila nezakonit in da je nezakonito tudi odplačevanje tega posojila iz rezervnega sklada. Sodišče je v 36. točki to zavrnilo s tem, da je pritrdilo argumentu tožeče stranke, da v tem primeru ni šlo za sklenitev kreditne pogodbe in plačevanje bančnega kredita za poplačilo izvajalčevega računa. Pritožnica navaja, da Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih zgradb v 14. členu med posli, ki zahtevajo soglasje vseh etažnih lastnikov, uvršča tudi najem in odplačevanje posojila v breme rezervnega sklada. Soglasje se zahteva za vsako posojilo v breme rezervnega sklada, ne glede na to, kdo je posojilo odobril. V zvezi z vsebino posojila v nadaljevanju omenja vsebino 569. in 575. člena OZ. Posojilo, ki ga je sklenil upravnik v breme rezervnega sklada, je posojilo, ki ustreza 575. členu OZ in 14. členu Pravilnika o upravljanju večstanovanjskih zgradb in za katerega bi morali dati soglasje vsi etažni lastniki. Tožena stranka oporeka sodišču prve stopnje, ki naj bi v 44. točki obrazložitve njeno trditev, da so nekateri dokumenti, ki jih je priložila tožeča stranka, izdelani za potrebe tega postopka, označilo kot pikolovsko primerjanje sklepov etažnih lastnikov, ki temelji na hipotezah in na trdnih dejstvih, in se sklicuje na dokumente, ki jih je priložila tožeča stranka. Omenja podpisno listo z dne 25. 3. 2015 in pojasnjuje, kaj naj bi dokazovalo, da je bilo tudi soglasje z dne 25. 3. 2015 izdelano kasneje. V nadaljevanju pritožba pojasnjuje, katere tri dokumente je predložila tožena stranka in kaj je z njimi dokazovala. Podpis bivše etažne lastnice A. A. tako na listi prisotnosti za zboru etažnih lastnikov dne 25. 3. 2015 kot na podpisni listi z dne 25. 3. 2015 dokazuje ponarejanje. Pritožnica predlaga, da se predvsem sporni dokument „Soglasje za prenovo fasade po Eko standardu z dne 25. 3. 2015“ kot tudi priloga k zapisniku, ki se je pojavila pri odgovoru toženi stranki in ima enako vsebino razen 4. točke in datumov, izloči iz odločanja o tej zadevi.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Obravnavani spor sodi med spore majhne vrednosti (spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR – prvi odstavek 443. člena ZPP1). V sporih majhne vrednosti veljajo posebna pravila, ki odstopajo od splošnih pravil pravdnega postopka in ki zaradi njihove bagatelnosti racionalizirajo (reducirajo) posamezne faze postopka. To velja tudi za pritožbeni preizkus odločitve v sporu majhne vrednosti. Tako se lahko2 sodba v takšnem sporu izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Slednje pomeni, da v pritožbi zoper odločitev v sporu majhne vrednosti dejanskega stanja ni mogoče izpodbijati oziroma je s strani sodišča prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje (neizpodbojno) izhodišče tudi za pritožbeno odločitev (razen če bi bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno zaradi nepravilne uporabe materialnega prava – drugi odstavek 458. člena ZPP).

6. Za zagotavljanje vzdrževanja večstanovanjske stavbe sprejmejo etažni lastniki načrt vzdrževanja za časovno obdobje najmanj enega in največ petih let, ki ga pripravi upravnik (prvi odstavek 26. člena SZ-13). V skladu z drugim odstavkom 26. člena SZ-1 lahko v načrtu vzdrževanja etažni lastniki določijo vzdrževalna dela, ki se bodo opravila in način zagotavljanja denarnih sredstev z vplačili v rezervni sklad. Sodišče prve stopnje je v 41. točki obrazložitve izpodbijane sodbe pojasnilo, zakaj ni sledilo trditvi tožene stranke, češ da se v konkretnem primeru o povišanju plačil v rezervni sklad ni odločalo glede na ocenjeno vrednost vzdrževalnih del in načrt vzdrževanja4 (ter da naj bi S. d.d. brez dodatnega sklepa sam odločal o povišanju plačila v rezervni sklad, če bo to potrebno), oziroma zakaj je na drugi strani spričo ugotovitve, da se je o povišanju plačila prispevka odločalo glede na predstavljeno vrednost investicije za prenovo fasade po Eko Standardu, sledilo navedbi tožeče stranke, da je bila (četudi petletni plan vzdrževanja ni bil določen v natančni višini) investicija ocenjena glede na načrt vzdrževanja (tako da se eventualna manjkajoča sredstva izvedenih del zbirajo na način, da se višji prispevek za rezervni sklad ohrani do dokončnega poplačila). Pritožbeno navajanje, da v dokumentih, ki jih je tožeča stranka priložila, nikjer ni omenjena vrednost načrtovanih del, oziroma oporekanje prej omenjeni ugotovitvi sodišča prve stopnje, da se je o povišanju plačila prispevka odločalo glede na predstavljeno vrednost investicije za prenovo fasade po Eko Standardu, predstavlja uveljavljanje pritožbenega razloga nepopolno (zmotno) ugotovljenega dejanskega stanja (katerega predstavlja tudi pritožbeno nestrinjanje z dokazno oceno sodišča prve stopnje), ki (kot je bilo predhodno poudarjeno) v sporu majhne vrednosti ni dopusten.

7. V ta isti nedopusten okvir izpodbijanja dejanskega stanja (dokazne ocene) sodi tudi pritožbeno nasprotovanje ugotovitvam sodišča prve stopnje glede vsebine oziroma verodostojnosti dokumentov, ki jih je predložila tožeča stranka (glej 44. točko obrazložitve izpodbijane sodbe) in ki naj bi bili po pritožbenih navedbah izdelani za potrebe predmetnega postopka (konkretno glede soglasja za prenovo fasade po Eku Standardu), nadalje (neustrezno obrazloženo) sklicevanje na vsebino dokumentov, ki naj bi jih tožena stranka predložila sama, kakor tudi zatrjevanje ponarejenosti podpisa bivše etažne lastnice A. A. na listi prisotnosti na zboru etažnih lastnikov dne 25. 3. 2015 in na podpisni knjigi z istega dne. Trditve o domnevno drugačni vsebini listine z dne 25. 3. 2015, ki naj bi jo tožeča stranka predložila odgovoru toženi stranki, in izrecne trditve o ponarejenosti podpisov A. A., pa hkrati predstavljajo nedopustno pritožbeno novoto5 in so neupoštevne tudi iz tega razloga6 (prvi odstavek 337. člena ZPP).

8. Zakaj je zmotno (brezpredmetno) navajanje tožene stranke glede nezakonitosti sklepa o povišanju plačil v rezervni sklad oziroma nezakonitosti odplačevanja posojila iz rezervnega sklada, je prav tako prepričljivo obrazložilo že sodišče prve stopnje (glej 34. - 42. točko obrazložitve izpodbijane sodbe). V tem okviru je pravilno izpostavilo (glej 36. obrazložitve izpodbijane sodbe), da v konkretnem primeru ni šlo za sklenitev kreditne (posojilne) pogodbe s strani etažnih lastnikov v breme rezervnega sklada stavbe (ampak da je bilo „zgolj“ z izvajalcem fasade dogovorjeno obročno odplačevanje investicije v 30-ih enakih mesečnih obrokih) in da so etažni lastniki le z namenom (lažjega) odplačila izvedbe omenjene investicije (soglasno) odločili, da za obdobje od 1. 4. 2015 do 31. 4. 2020 zvišajo prispevek v rezervni sklad iz zakonsko obveznega na višino 1,00 EUR na m2 (glej 40. in 41. točko obrazložitve izpodbijane sodbe). Tem ugotovitvam (in zanje podanim razlogom) pritožba ustrezno (konkretno) ne oporeka. Nadalje je (ob sklicevanju na določbe drugega in četrtega odstavka 25. člena SZ-1, drugega in tretjega odstavka 26. člena SZ-1 ter pete in šeste alineje drugega odstavka 2. člena Pravilnika o upravljanju večstanovanjskih stavb7) omenjeno sodišče pravilno obrazložilo tudi, da je vse to predstavljalo posel rednega upravljanja, za katerega je bilo potrebno soglasje solastnikov, katerih idealni deleži sestavljajo več kot eno polovico njene vrednosti (glej prvi odstavek 25. člena SZ-1 in drugi odstavek 67. člena SPZ8). Ker torej ni šlo za najem in odplačevanje posojila v breme rezervnega sklada, kot to brez konkretnih (prepričljivih) argumentov zatrjuje tožena stranka, je brezpredmetno pritožbeno sklicevanje tako na 14. člen Pravilnika o upravljanju večstanovanjskih stavb (v skladu s katerim je potrebno tudi za najem in odplačevanje posojila v breme rezervnega sklada soglasje vseh oziroma 100% soglasje), kot tudi na določbe OZ,9 ki opredeljujejo posojilno pogodbo.

9. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podane niti kršitve, na katere pazi po uradni dolžnosti, je to sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP). Zaradi neuspeha s pritožbo tožena stranka sama trpi svoje z njeno vložitvijo nastale stroške (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

1 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami. 2 Na kar je sodišče prve stopnje pravdni stranki v pravnem pouku izpodbijane odločbe tudi opozorilo. 3 Stanovanjski zakon, Uradni list RS, št. 69/2003, s kasnejšimi spremembami. 4 Glej tudi prvi odstavek 41. člena SZ-1. 5 Glej N. Betetto, Pravdni postopek : zakon s komentarjem (redaktorja Lojze Ude in Aleš Galič), 3. knjiga, Uradni list : GV Založba, 2009, str. 730. 6 Kar posledično velja tudi za (z njimi utemeljevan) predlog po izločitvi listin (in sicer soglasja za prenovo fasade po Eku Standardu z dne 25. 3. 2015 in drugih listin). 7 Uradni list RS, št. 60/2009, s kasnejšimi spremembami. 8 Stvarnopravni zakonik, Uradni list RS, št. 87/2002, s kasnejšimi spremembami. 9 Obligacijski zakonik, Uradni list RS, št. 83/2001, s kasnejšimi spremembami.