Jedro

Izpodbijana odločba je neobrazložena glede pravilnosti uporabe 28. člena ZBPP. Iz podatkov upravnega spisa izhaja, da je v dosedanjih postopkih, ki so se nanašali na zvišanje preživnine, tožečo stranko zastopal odvetnik. Iz izpodbijane odločbe pa ne izhaja, na podlagi katerih dejstev in dokazov je tožena stranka zaključila, da se je tožeča stranka v pravdnem postopku sposobna zastopati sama in v njem učinkovito zavarovati svoje pravice in interese. V tem delu izpodbijane odločbe niti ni mogoče preizkusiti z vidika zakonitosti, tako da je podana bistvena kršitev določb postopka iz prvega odstavka 214. člena ZUP.

Izrek

Tožbi se ugodi, izpodbijana odločba Okrožnega sodišča v Kopru, št. Bpp 299/2017 z dne 3. 8 2017 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka ugodila prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki jo je dne 9. 6. 2017 vložil A.A. (v nadaljevanju tožeča stranka) tako, da mu je dodelila izredno brezplačno pravno pomoč za sestavo in vložitev tožbe za znižanje preživnine, ki jo bo vložil zoper mld. B.B., ki jo zastopa zakonita zastopnica C.C., in sicer od 9. 6. 2017 dalje. Odobrena brezplačna pravna pomoč (v nadaljevanju bpp) ne zajema oprostitve plačila sodnih taks (točka 1 izreka). Za izvajanje odobrene bpp je bila določena odvetnica mag. D.D. iz Ljubljane (točka 2 izreka), kateri je naložila dolžnosti v zvezi z izvršitvijo odobrene bpp (točka 3 izreka). Za večji obseg zahtevane bpp je bila prošnja zavrnjena (4. točka izreka).

2. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da se finančni položaj prosilca (premoženje in dohodki), po določbi drugega odstavka 12. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki je v razmerju do 20. člena ZBPP specialna določba, ne ugotavlja, če prosilec na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč po določbah zakona, ki ureja socialno varstvene dajatve (izredna bpp). Tožeča stranka je slovenski državljan s prijavljenim stalnim prebivališčem na naslovu ..., kjer živi sam. Iz odločbe CSD Izola št. 1231-697/2017/3 z dne 12. 4. 2017 izhaja, da je tožeča stranka upravičena do denarne socialne pomoči za čas od 1. 5. do 31. 7. 2017 v višini 292,56 EUR in da je v obdobju od 1. 3. do 30. 4. 2017 prejela le nakazilo denarnega nadomestila ZPIZ v višini 513,92 EUR. Zato izpolnjuje subjektivni kriterij za dodelitev bpp.

3. V zvezi z izpolnjevanjem objektivnega kriterija je navedla, da je bilo s sodno poravnavo opr. št. P 55/2015 z dne 17. 6. 2015 dogovorjeno, da je tožeča stranka dolžna za mld. B.B. plačevati preživnino v višini 222,00 EUR mesečno. Iz spisovne dokumentacije pa izhaja, da sta se zakonita zastopnica mld. hčerke in tožeča stranka dogovorila, da bo plačeval preživnino v višini najprej 100,00 EUR mesečno, sedaj pa le 50,00 EUR mesečno in bo razliko v preživnini poravnal, ko se bo zaposlil. Tožeča stranka je od 1. 6. 2016 dalje nezaposlena in je do 28. 2. 2017 prejemala nadomestilo za brezposelnost, od 1. 5. do 31. 7. pa je upravičena do denarne socialne pomoči. Zakonita zastopnica mld. hčerke in mld. hčerka sta se preselili v Koper, kar predstavlja za tožečo stranko dodaten strošek, saj vozi mld. hčerko iz vrtca v Kopru do mame in tako opravi 40 voženj iz Izole v Koper, kar pa ni bilo upoštevano pri določitvi preživnine. Z zakonito zastopnico se ne uspe dogovoriti, da bi se glede na spremenjene okoliščine znižala preživnina, tako da so izpolnjeni objektivni kriteriji za dodelitev bpp iz 24. člena ZBPP. Glede na to, da svojih preživninskih obveznosti tožeča stranka ni poravnala zaradi okoliščin, na katere nima vpliva, niso podani pogoji iz 8. člena ZBPP, zaradi katerih se bpp tožeči stranki ne bi dodelila.

4. Glede obsega dodeljene bpp je tožena stranka na podlagi 28. člena ZBPP ocenila, da bo z dodeljenim obsegom možno tožeči stranki zagotoviti ustrezno sodno varstvo v pravdnem postopku za znižanje preživnine. Tožeča stranka bo s pomočjo odvetnika v tožbi opredelila bistvene okoliščine, zaradi katerih je plačevanje določene preživnine s sodno poravnavo oteženo ter sodišču predložila ustrezna dokazila. Ocenila je, da tožeča stranka ne potrebuje bpp za zastopanje pred sodiščem, saj bo sodišče v postopku ocenjevalo mesečne stroške mld. otroka in ugotavljalo finančni položaj obeh staršev ter bo prosilca pozvalo, da sodišču predloži dokazila o finančnem stanju, kar bo lahko predložila tožeča stranka sama in ne v njegovem imenu odvetnik. V sporih iz razmerij med starši in otroki je sodišče dolžno po uradni dolžnosti ukreniti vse potrebno da se zavarujejo pravice in interesi otrok in drugih oseb, ki niso sposobne skrbeti za svoje pravice in interese (prvi odstavek 408. člena Zakona o pravdnem postopku-ZPP).

5. Tožeča stranka s tožbo izpodbija odločbo tožene stranke. V tožbi navaja, da je tožena stranka delno ugodila njeni prošnji za bpp za sestavo in vložitev tožbe za znižanje preživnine, ni pa ji odobrila pravnega zastopanja v postopku pred sodiščem prve stopnje in ga oprostila plačila sodnih taks. Nasprotuje mnenju tožene stranke, da bo sodišče na podlagi vložene tožbe, v kateri bodo opredeljene bistvene okoliščine v zvezi s postopkom za znižanje preživnine preverilo dokazila o njenem finančnem stanju in da zato ne potrebuje pravnega zastopanja pred sodiščem prve stopnje. Za bpp je zaprosil, ker je prava neuka stranka, saj ne razume osnovnih pravnih postopkov, še manj pa procesnih pravic na katere bi moral biti pozoren. Sodišče verjetno ne bo odločalo zgolj na podlagi vlog, zato meni, da potrebuje pravnega zastopnika tudi na glavni obravnavi, da bo ščitil njene pravice. Prav tako pa je zaradi brezposelnosti nezmožna plačevati sodne takse. Zaradi zavrnitve v tem delu jo je odločba postavila v pravno in finančno neugoden položaj, zato se ji zdi odločitev sodišča napačna. Sodišču predlaga, da njeni tožbi ugodi in ji dodeli bpp za pravno zastopanje pred sodiščem prve stopnje ter da se jo oprosti plačila sodnih taks.

6. Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

7. Tožba je utemeljena.

8. Po določbi prvega odstavka 28. člena ZBPP se bpp praviloma dodeli v obsegu, ki ga uveljavlja prosilec (prvi odstavek 28. člena ZBPP). Pristojni organ za bpp pa lahko določi drugačen obseg posameznih oblik bpp, če oceni, da bo tudi s posameznimi oblikami pravne pomoči dosežen pričakovani rezultat (1. alinea drugega odstavka 28. člena ZBPP). Glede na navedeno je temeljno pravilo, da se pomoč dodeli v obsegu, kot ga uveljavlja prosilec. V konkretnem primeru je tožeča stranka navedla, da bpp potrebuje v postopku za znižanje preživnine za mld. otroka, to je za sestavo, vložitev tožbe in zastopanje pred sodiščem. Pristojni organ sicer lahko določi tudi drugačen obseg posameznih oblik bpp, če oceni, da bo s posameznimi oblikami pravne pomoči dosežen pričakovani rezultat. Od temeljnega pravila je torej dopustno odstopiti le, če organ oceni, da bi bil z omejenim obsegom pomoči, glede na to za kar je prosilec zaprosil, dosežen pričakovani rezultat. 9. Svojo odločitev o drugačnem obsegu dodeljene bpp je tožena stranka utemeljila z obrazložitvijo, da bo tožena stranka s pomočjo odvetnika že v tožbi opredelila bistvene okoliščine, zaradi katerih je plačevanje določene preživnine s sodno poravnavo oteženo in za to predložila ustrezna dokazila in se pri tem sklicevala na prvi odstavek 408. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki določa, da je v sporih iz razmerij med starši in otroki sodišče dolžno po uradni dolžnosti ukreniti vse potrebno, da se zavarujejo pravice in interesi otrok ter drugih oseb, ki niso sposobne skrbeti za svoje pravice in interese (prvi odstavek 408. člena ZUP).

10. Pravdno sodišče, glede na navedeno, sicer res lahko ugotavlja tudi dejstva, ki jih stranke niso navedle ter zbere podatke potrebne za odločitev, vendar le zaradi varstva oseb iz prvega odstavka 408. člena, v konkretnem primeru mld. hčerke tožeče stranke. Iz izpodbijane odločbe tako ni mogoče ugotoviti, na podlagi česa je tožena stranka ugotovila, da bo z omejenim obsegom bpp dosežen namen določen v 1. odstavku 1. člena ZBPP, predvsem upoštevaje določbe 286. člena ZPP, ki določa, da sme stranka najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov, ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njenih navedb in se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke.

11. Izpodbijana odločba je neobrazložena glede pravilnosti uporabe 28. člena ZBPP. Iz podatkov upravnega spisa izhaja, da je v dosedanjih postopkih, ki so se nanašali na zvišanje preživnine, tožečo stranko zastopal odvetnik. Iz izpodbijane odločbe pa ne izhaja, na podlagi katerih dejstev in dokazov je tožena stranka zaključila, da se je tožeča stranka v pravdnem postopku sposobna zastopati sama in v njem učinkovito zavarovati svoje pravice in interese. V tem delu izpodbijane odločbe niti ni mogoče preizkusiti z vidika zakonitosti, tako da je podana bistvena kršitev določb postopka iz prvega odstavka 214. člena ZUP.

12. Neutemeljen pa je ugovor tožeče stranke, ki se nanaša na odločitev o oprostitvi plačila sodnih taks. V določbah 26. člena ZBPP je določeno, za katere namene se v isti zadevi lahko dodeli bpp. S spremembo ZBPP objavljeno v Uradni list RS, št. 23/2008 je bila, kot možna oblika bpp črtana iz zakonskega besedila dodelitev bpp kot oprostitev plačila sodnih taks. Oprostitev plačila sodnih taks je sedaj urejena z Zakonom o sodnih taksah (ZST-1), ki v 12. členu določa, da je pristojnost za odločanje o oprostitvi plačila sodnih taks izrecno omejena na sodišče, ki sodi v konkretni zadevi. To pa pomeni, da je prenehala obstajati možnost, da bi se oprostitev plačila sodnih taks še naprej uveljavljala tudi po določbah ZBPP, saj bi se sicer odločanje o oprostitvi plačila sodnih taks podvojilo, obenem pa bi se z odločanjem o sodnih taksah s strani organa za bpp poseglo v odločanje organa, pred katerim teče pravdni postopek.

13. Glede na navedeno je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.