Jedro

Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.

Revidentka je vlogo za pridobitev odločbe o dodelitvi podpore za električno energijo, proizvedeno iz OVE, vložila po uveljavitvi in začetku uporabe vseh navedenih sprememb in dopolnitev EZ in tudi po začetku veljavnosti Uredbe, zato je odgovor na prvi del izpostavljenega vprašanja jasen. Odločitev v obravnavani zadevi pa tudi ni odvisna od odgovora na drugi del vprašanja, ki ga kot pomembnega izpostavlja revidentka. Ta se namreč nanaša na postopek, v katerem so bila revidentki ob izpolnjevanju pogojev javnega razpisa predhodno odobrena in izplačana nepovratna sredstva (za postavitev sončne elektrarne). V te odločitve in posledično v pravice, ki jih je revidentka z njimi pridobila, pa se z odločitvijo, izpodbijano v tem upravnem sporu, ne posega.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (revidentka) vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje z 2. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglaša tudi stroške postopka.

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo revidentkino tožbo zoper odločbo Javne agencije RS za energijo, št. 136-05-0109/0463/2009/0021/2009-1 z dne 20. 7. 2010, v zvezi z odločbo tožene stranke, št. 360-136/2009/5 z dne 16. 12. 2010. Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski upravni organ odločil, da se za električno energijo, proizvedeno v tam navedeni proizvodni napravi, dodeli podpora kot finančna pomoč za tekoče poslovanje iz druge alineje četrtega odstavka 64. n člena Energetskega zakona (v nadaljevanju EZ; 1. točka izreka odločbe), da se proizvodna naprava iz 1. točke izreka uvršča med sončne elektrarne in kot energent uporablja sončno energijo, da je nazivna električna moč proizvodne naprave 37,94 kW, navaja številko prevzemno predajnega mesta in določa, da je to merilno mesto na proizvodni napravi, nadalje določa, da se ta proizvodna naprava uvršča v razred referenčnih stroškov 3.1 Referenčni stroški proizvodnih naprav obnovljivih virov energije (v nadaljevanju OVE) na sončno energijo, ki so postavljene na stavbah ali gradbenih konstrukcijah in velikostni razred Mikro v skladu s Prilogo I. Uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije (v nadaljevanju Uredba), da se zaradi prejemanja subvencije Program razvoja podeželja RS 2007 – 2013 (ukrep 311) nespremenljivi del referenčnih stroškov zniža za 205,11 EUR (2. točka izreka odločbe), da se podpora dodeli za tam navedeno obdobje (3. točka izreka odločbe), da se s to odločbo razveljavlja začasna odločba, št. 135-05-0109/0463/27/2009 z dne 21. 7. 2009 (4. točka izreka odločbe), da se sprememba načina zagotavljanja podpore lahko zahteva najprej po dveh letih, nadaljnje spremembe pa vsaka tri leta prejemanja podpore (5. točka izreka odločbe), da ta odločba preneha veljati, če proizvodni napravi preneha veljati deklaracija za proizvodno napravo (6. točka izreka odločbe), da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve (7. točka izreka odločbe) in da v postopku izdaje te odločbe stroški niso nastali (8. točka izreka odločbe). Tožena stranka je z zgoraj citirano odločbo revidentkino pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo kot neutemeljeno zavrnila (1. točka izreka odločbe).

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče začeti in tudi ne dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

6. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 69/2009 z dne 19. 3. 2009, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009) in z določbo četrtega odstavka 367.b člena ZPP mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje. Če se revident sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča, mora navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb sodišč prve stopnje, na katere se sklicuje, pa mora reviziji priložiti.

7. Revizija po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 92/2010 z dne 22. 4. 2010 in X Ips 660/2008 z dne 14. 11. 2010) ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z jezikovno razlago zakonskega besedila. Pomembno pravno vprašanje je le tisto vprašanje, od katerega je odvisna odločitev v konkretni zadevi.

8. Revidentka zatrjuje, da gre v obravnavani zadevi za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, in sicer „ali je dopustno, da se revidentki zniža nespremenljivi del referenčnih stroškov na podlagi podzakonskega akta (Uredbe), ki v času, ko je revidentka kandidirala na javnem razpisu, na podlagi katerega je prejela nepovratna sredstva, sploh še ni veljal oziroma določal pravila za znižanje referenčnih stroškov, kar pa posledično za nazaj spreminja finančno konstrukcijo revidentke iz ekonomsko upravičene v ekonomsko neupravičeno“.

9. Prvostopenjski upravni organ je revidentkino vlogo za pridobitev odločbe o dodelitvi podpore za električno energijo, proizvedeno iz OVE, prejel 6. 7. 2009. Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Energetskega zakona (Ur. l. RS, št. 70/08, v nadaljevanju EZ-C), je bila v EZ (Ur. l. RS, št. 27/07) vnešena podlaga za zmanjšanje podpore proizvajalcu električne energije, ki je prejel tudi drugo državno pomoč. Dodano je bilo namreč novo VIII. a poglavje „Električna energija iz OVE in iz soproizvodnje toplote in električne energije z visokim izkoristkom“, v katerem se nahaja tudi 64. n člen, uporabljen v obravnavani zadevi. Ta člen v tretjem odstavku med drugim določa, da če prejemnik podpore prejme tudi drugo državno pomoč, se podpora električni energiji iz naprave za proizvodnjo električne energije, za katero prejema podporo, v odvisnosti od zneska prejete pomoči, zmanjša. EZ-C je pričel veljati dne 12. 7. 2008, določba 23. člena EZ-C, s katerim je bilo v EZ dodano omenjeno poglavje, pa se je začela uporabljati šest mesecev po uveljavitvi EZ-C, torej dne 12. 1. 2009 (51. člen EZ-C). Uredba, uporabljena v obravnavani zadevi (Ur. l. RS, št. 37/2009), je bila izdana na podlagi devetega odstavka 64.n člena EZ in je začela veljati dne 19. 5. 2009, razen določb 7., 8., 10. do 13., 15., 17. in druge alineje drugega odstavka 18. člena Uredbe, ki so se začele uporabljati dne 12. 7. 2009 (29. člen Uredbe). Podlago za zmanjšanje podpore je tako vseboval zakon (EZ-C) in ne Uredba, s katero je Vlada RS le podrobneje predpisala višino in trajanje posamezne vrste podpore, pogoje za pridobitev podpore, način pridobitve podpore in druga vprašanja podeljevanja in koriščenja podpore (deveti odstavek 64. n člena EZ).

10. Vsebina tega upravnega spora je presoja pravilnosti in zakonitosti odločbe o dodelitvi podpore kot finančne pomoči za tekoče poslovanje na v času odločanja upravnih organov veljavni pravni podlagi. Revidentka je vlogo za pridobitev odločbe o dodelitvi podpore za električno energijo, proizvedeno iz OVE, vložila po uveljavitvi in začetku uporabe vseh navedenih sprememb in dopolnitev EZ in tudi po začetku veljavnosti Uredbe, zato je odgovor na prvi del izpostavljenega vprašanja jasen. Odločitev v obravnavani zadevi pa tudi ni odvisna od odgovora na drugi del vprašanja, ki ga kot pomembnega izpostavlja revidentka. Ta se namreč nanaša na postopek, v katerem so bila revidentki ob izpolnjevanju pogojev javnega razpisa predhodno odobrena in izplačana nepovratna sredstva (za postavitev sončne elektrarne). V te odločitve in posledično v pravice, ki jih je revidentka z njimi pridobila, pa se z odločitvijo, izpodbijano v tem upravnem sporu, ne posega. Zato tudi revidentkino sklicevanje na prepoved retroaktivnosti pravnih aktov (155. člen Ustave RS) pri presoji izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije na drugačno odločitev ne more vplivati. Izpostavljeno vprašanje glede na navedeno tako ni pomembno pravno vprašanje, s katerim bi revidentka lahko izkazala izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 11. Vrhovno sodišče je glede na navedeno revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. 12. Revidentka z revizijo ni uspela, zato sama trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).