Jedro

Pri ugotavljanju dejanskega stanja bi po presoji sodišča navedeno odločbo inšpekcijski organ moral upoštevati, saj se je z njo dejansko stanje spremenilo, kot to pravilno ugovarja tožnik. Pritožbeni organ v obrazložitvi odločbe napačno navaja, da ugotovitev prvostopenjskega organa iz ogleda z dne 17. 11. 2020 tožnik ne izpodbija, saj tožnik z navedbami, da je UE Domžale legalizirala sporni objekt, vsebinsko izpodbija ugotovitve inšpekcijskega organa ob ogledu. Ker je bilo po presoji sodišča dejansko stanje ob ogledu 17. 11. 2010 napačno ugotovljeno, je bilo posledično tudi materialno pravo napačno uporabljeno.

Izrek

I. Tožbi se delno ugodi, točka 4 izreka sklepa o izvršbi Inšpektorata Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, OE Ljubljana, Izpostava Zagorje ob Savi 0611-1883/2014-35 z dne 27. 11. 2020 se odpravi in zadeva v tem obsegu vrne temu organu v ponovni postopek.

II. V preostalem delu se tožba zavrne.

III. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, OE Ljubljana (v nadaljevanju inšpekcijski organ, tudi prvostopenjski organ) tožniku odredil plačilo denarne kazni v višini 500,00 EUR, ki mu je bila zagrožena s sklepom o dovolitvi izvršbe 0611-1883/2014-24 z dne 7. 4. 2020 (točka 1 izreka). Denarno kazen je tožnik dolžan plačati v osmih dneh po vročitvi tega sklepa na transakcijski račun inšpektorata, ki ga navaja. V nasprotnem primeru, bo kazen izterjana v izvršilnem postopku takoj po preteku roka za plačilo (točka 2 izreka). Ker tožnik ni izvršil naloženih obveznosti po odločbi 0611-1883/2014-7 z dne 20. 6. 2014 niti v naknadnem roku do 15. 9. 2020, ki ji je bil določen v Sklepu o dovolitvi izvršbe 0611-1883/2014-24 z dne 7. 4. 2020, je tožniku odredil kazen iz točke 1 izreka (točka 3 izreka). Če tožnik ne bo izvršil z odločbo 0611-1883/2014-7 z dne 20. 6. 2014 naloženih obveznosti, v naknadnem roku, najkasneje do 1. 3. 2021, bo kot prisilno sredstvo uporabljena naslednja denarna kazen v znesku 700,00 EUR (točka 4 izreka). O izvršitvi mora tožnik pred iztekom naknadnega roka pisno, po elektronski pošti ali po telefonu obvestiti kmetijsko inšpektorico, v nasprotnem bo brez naknadnega opozorila izpeljan postopek izvršbe z denarno prisilitvijo z zneskom, navedenim v točki 4 izreka (točka 5 izreka). Pritožba zoper ta sklep ne zadrži izvedbe izvršbe (točka 5 izreka).

2. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bila v 1. točki izreka tega sklepa tožniku zagrožena denarna kazen v znesku 500 EUR, če ne bo izvršil naložene obveznosti po odločbi 0611-1883/2014-7 z dne 20. 6. 2014 do 15. 9. 2020 in sicer odstranil skladišča lesnih polizdelkov - desk, delno s pripadajočim nadstreškom, rabljenih palet, strojev in drugega materiala, na delu kmetijskega zemljišča s parc. št. 102/2 in 101/1, k.o. ..., da bo kmetijsko zemljišče, na katerem se skladišči omenjeni material, zopet v stanju prvotne, namenske rabe - kot kmetijsko zemljišče. Z odločitvijo pritožbenega organa glede pritožbe zoper sklep je bil tožnik seznanjen 22. 9. 2020. Pri kontrolnem ogledu 17. 11. 2020 je inšpekcijski organ ugotovil, da tožnik ni izvršil izreka odločbe 0611-1883/2014-7 z dne 20. 6. 2014. Na predmetni parceli so bile še vedno zložene deske, žagan les, na parceli je bila urejena in gramozna dovozna pot, med skladovnicami lesa so bili postavljeni nadstreški in pod njimi parkirana vozila. S tem je bila še vedno ovirana rast kmetijskih rastlin in onemogočena obdelava kmetijskega zemljišča na obravnavanih parcelah. Tožnik naloženih ukrepov ni izvršil niti v naknadno določenem roku do 15. 9. 2020, zato mu je inšpekcijski organ naložil plačilo zagrožena denarna kazni v višini 500 EUR ter določil nov rok za izvršitev odločbe do 1. 3. 2021 in zagrozil z novo kaznijo 700 EUR, če navedene odločbe tožnik še vedno ne bo izvršil do tega roka, v skladu z drugim odstavkom 298. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki določa tudi takojšnjo izterjavo kazni v primeru neplačila.

3. Pritožbeni organ je s sklepom tožnikov predlog za ustavitev izvršbe zavrgel in z odločbo tožnikovo pritožbo zavrnil ter tudi zavrnil tožnikovo zahtevo za povračilo stroškov postopka. V obrazložitvi navaja, je bila 20. 6. 2014 izdana ureditvena odločba, ki pa je tožnik ni izvršil, zato je bilo potrebno izvršitev te odločbe doseči s prisilitvijo. Prvostopenjski organ je glede na navedeno z izpodbijanim sklepom tožniku odredil, da iz predmetnih kmetijskih zemljišč odstrani objekte in tako omogoči uporabo zemljišč za kmetijske namene. V zvezi s to odločbo je bil izdan sklep o dovolitvi izvršbe z dne 10. 1. 2020, ki je po obravnavi pritožbe 1. 4. 2020, postal izvršljiv 15. 9. 2020. Prvostopenjski organ je od tožnika prejel odločbo UE Domžale - dovoljenje za objekt daljšega obstoja, izdano 4. 11. 2020, ki na predmetnih zemljiščih legalizira objekt, ki je bil kot stavba v kataster stavb vpisan 7. 10. 2020, kar pa je po izvršljivosti sklepa o dovolitvi izvršbe z dne 1. 4. 2020. Inšpekcijski organ je 17. 11. 2020 še enkrat opravil kontrolni pregled na terenu in ugotovil, da je stanje nespremenjeno in da tožnik odločbe z dne 20. 6. 2014 ni izvršil. Nenamenska raba predmetnih zemljišč je bila očitna, zato je inšpekcijski organ izdal izpodbijani sklep. ZUP v prvem odstavku 293. člena določa, da se upravna izvršba po uradni dolžnosti ustavi in opravljena dejanja odpravijo, če se ugotovi, da je obveznost izpolnjena, da izvršba sploh ni bila dovoljena ali da je bila opravljena proti komu, ki ni zavezanec, ali če upravičenec zahtevo umakne oziroma, če je izvršilni naslov odpravljen ali razveljavljen. Pritožbeni organ v zvezi s tožnikovim predlogom da se predmetna izvršba ustavi pojasnjuje, da se ta institut uporabi po uradni dolžnosti, ko prvostopni organ ugotovi obstoj katere izmed zgoraj taksativno navedenih okoliščin. To ugotavlja sam (ex offo) in ne na podlagi predloga (zahteve) zavezanca, zato je takšen predlog nedovoljen. Iz listin konkretne zadeve je razvidno, da je prvostopenjski organ te okoliščine ugotavljal z ogledom dne 17. 11. 2020 in ugotovil, da obveznost (po odločbi) ni izpolnjena. Dne 16. 11. 2020 je bil inšpekcijski organ seznanjen z dovoljenjem UE Domžale, izdanim 4. 11. 2020. Na podlagi teh okoliščin prvostopenjski organ ni mogel po uradni dolžnosti ugotoviti zakonitih pogojev za ustavitev izvršbe. Ugotovitev prvostopenjskega organa iz ogleda z dne 17. 11. 2020 tožnik ne izpodbija, marveč se sklicuje na dovoljenje UE Domžale z dne 4. 11. 2020. Drugostopenjski organ navaja določbe prvega in drugega odstavka 289. člena, prvega odstavka 291. člena in prvega odstavka 292. člena ZUP ter ugotavlja, da tožnik ne izpodbija izpolnjevanja katerega koli izmed zgoraj navedenih pogojev za izdajo izpodbijanega sklepa, pač pa navaja, da izpolnitev naložene obveznosti prvostopenjski organ ne mora ugotavljati zgolj z ogledom (17. 11. 2020), pač pa tudi drugimi dokazi (dovoljenje UE Domžale z dne 4. 11. 2020).

4. Tožnik se z odločitvijo ne strinja in jo izpodbija ter navaja, da po je določbi tretjega odstavka 7. člena ZUP upravni organ dolžan pri odločanju o pravicah, obveznostih in pravnih koristih nasproti strankam uporabljati tiste s predpisi določene ukrepe, ki so zanje ugodnejši, če se z njimi doseže namen predpisa. Gre za temeljno načelo varstva pravic strank, ki ga je upravni organ pri svojem odločanju dolžan upoštevati. Temeljno načelo sicer ni neposredno uporabljivo, je pa temelj za pravilno in zakonito odločitev. Navedena določba terja sorazmernost pri izbiri ukrepov. Inšpektor mora opravljati svoje naloge tako, da pri izvrševanju svojih pooblastil posega v delovanje fizične ali pravne osebe le v obsegu, ki je nujen za zagotovitev inšpekcijskega nadzora. Pri izbiri ukrepov, ob upoštevanju teže kršitve, je inšpektor dolžan izreči ukrep, ki je za zavezanca ugodnejši, če je s tem dosežen namen predpisa. Konkretno gre ugotoviti, da je inšpektor kršil navedeno načelo, v posledici česar je izdani akt nepravilen. Tožnik je seznanil organ prve stopnje, da je Upravna enota Domžale 4. 11. 2020 izdala dovoljenje za objekt daljšega obstoja 351-505/2020/7 (25236). Gre za novo stanje, kar predstavlja razlog za ustavitev inšpekcijskega izvršilnega postopka, saj je tožnik pridobil dovoljenje za skladiščni objekt, da na zemljišču, pare. št. 102/2 in 101/1, oba k.o. ..., lahko skladišči med drugim tudi lesne polizdelke - deske, rabljene palete, stroje in drug material, na delu kmetijskega zemljišča, pare. št. 102/2 in 101/1, k.o. ... S tem je podan razlog za uporabo določila prvega odstavka 293. člena ZUP, da se izvršba po uradni dolžnosti ustavi in opravljena dejanja odpravijo, saj je bila obveznost izpolnjena. Konkretno ima tožnik dovoljenje za uporabo zemljišča, pare. št. 102/2 in 101/1, oba k.o. ... za potrebe skladiščenja. Ta objekt na tem mestu stoji že vse izpred leta 1998, ves čas v enakem obsegu in v bistveno enaki namembnosti na istem mestu.

5. Sklep o dovolitvi izvršbe se mora nanašati izključno na izvršilni naslov, ta pa je jasen: „odstranitev skladišča lesenih polizdelkov - desk, delno s pripadajočim nadstreškom, rabljene palete, stroje in drug material na delu kmetijskega zemljišča pare. št.102/2 in 101/1, k.o. ...“. Z izpodbijanim sklepom pa se nezakonito nalaga obveznosti, ki ne izhajajo iz izvršilnega naslova. Podane so tudi bistvene kršitve pravil upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP, saj izpodbijane odločitve ni mogoče preizkusiti, kar je razlog za odpravo izpodbijanega akta. V izpodbijanem sklepu je povzeto zgolj golo besedilo določb predpisov, ki so bili uporabljeni v konkretnem primeru, niso pa navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, kar mora vsebovati vsaka upravna odločitev (3. točka prvega odstavka 214. člena ZUP). Iz izpodbijanega sklepa ni moč ugotoviti, na kakšnem temelju je inšpektor zaključil, da je način izvršbe, kot izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa primerni in sorazmerni način izvršbe, ki omogoča izpolnitev tožnikovih obveznosti v celoti. Prav tako manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih določitve denarne kazni, saj razlogov, ki so inšpektorico vodili k izreku denarne kazni 500 EUR ni navedenih. Tudi ni razlogov glede odločitve iz 3. točke izreka izpodbijanega sklepa. Manjkajo torej razlogi o odločilnih dejstvih. V postopku so bile kršene določbe ZUP, dejansko stanje ni bilo pravilno ugotovljeno, v posledici tega je bil nepravilno uporabljen materialni predpis. Tožnik sodišču predlaga, da izpodbijani upravna akta odpravi in o zadevi meritorno odloči, oziroma podredno, da izpodbijani akt odpravi in vrne zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov postopka, povečanih za stopnjo DDV, vse v 15. dneh pod izvršbo, v primeru zamude, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, vse po predloženem stroškovniku.

6. Tožena stranka v odgovoru na tožbo v zvezi z ugovorom kršitve načela sorazmernosti ugotavlja, da tega ugovora tožnik ni podal v pritožbi. Ugotavlja tudi, da navedeno načelo ni bilo kršeno, saj je prvostopenjski organ z izvršljivo odločbe (o glavni stvari) tožniku naložil določeno obveznost v postavljenem roku in ga opozoril, da bo v primeru neizpolnitve te obveznosti opravil izvršbo. S sklepom o dovolitvi izvršbe je nato tožniku dal dodatni rok, da izvrši naloženo obvezno in ga ponovno opozoril, da bo uporabil sredstvo izvršbe - denarno kazen, če ta obveznost ne bo izpolnjena niti v naknadno postavljenem roku. Po oceni toženke v konkretnem primeru izvršbe ne more iti za primer kršitve načela sorazmernosti. Po mnenju toženke je izpodbijani sklep kot tudi odločbo pritožbenega organa mogoče preizkusiti, vključno glede višine kazni. Maksimalni znesek prve denarne kazni je zakonsko določen, prvostopenjski organ pa jo je določil v njenem polovičnem znesku.

7. Na podlagi sklepa Upravnega sodišča RS I U 380/2021-9 z dne 21. 2. 2023 je zadevo obravnavala sodnica posameznica.

8. Tožba je delno utemeljena (točka 4 izreka izpodbijanega sklepa).

9. V predmetni zadevi sodišče presoja pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa po stanju v času izdaje izpodbijanega sklepa, to je na dan 27. 11. 2020. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjski organ tožniku tožniku odredil plačilo denarne kazni v višini 500,00 EUR, ki mu je bila zagrožena s sklepom o dovolitvi izvršbe 0611-1883/2014-24 z dne 7. 4. 2020, sicer bo kazen prisilno izterjana. Ker tožnik ni izvršil naloženih obveznosti po odločbi inšpekcijskega organa 0611-1883/2014-7 z dne 20. 6. 2014 niti v naknadnem roku (do 15. 9. 2020), ki ji je bil določen v sklepu o dovolitvi izvršbe 0611-1883/2014-24 z dne 7. 4. 2020, je tožniku odredil predhodno navedeno kazen. Gre za plačilo denarne kazni kot sredstvo prisile v skladu s prvim in drugim odstavkom 298. člena ZUP zaradi neizpolnitve ureditvene odločbe inšpekcijskega organa z dne 20. 6. 2014, s katero je inšpekcijski organ tožniku naložil, da mora odstraniti skladišča lesnih polizdelkov - desk, delno s pripadajočim nadstreškom, rabljenih palet, strojev in drugega materiala, na delu kmetijskega zemljišča s parc. št. 102/2 in 101/1, k.o. ..., da bo kmetijsko zemljišče, na katerem se skladišči omenjeni material, zopet v stanju prvotne, namenske rabe - kot kmetijsko zemljišče. 10. Med strankama je sporen učinek izdaje odločbe UE Domžale – dovoljenje za objekt daljšega obstoja 351-505/2020/7 (25236) z dne 4. 11. 2020 iz katerega izhaja dovoljenje za skladiščno stavbo CC-S: 12520, manj zahteven objekt, št. stavbe ..., na zemljiščih s parc. št. 102/1 in 101/1 k.o. ..., ki jo je inšpekcijski opran po navedbah pritožbenega organa na strani 3 obrazložitve prejel 16. 11. 2020 na predmetni postopek.

11. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe na strani 2 izhaja, da je inšpekcijski organ na kontrolnem ogledu 17. 11. 2020 ugotovil, da je stanje na obravnavanih kmetijskih zemljiščih nespremenjeno in da tožnik ni odstranil skladišča lesnih polizdelkov - desk, delno s pripadajočim nadstreškom, rabljenih palet, strojev in drugega materiala na delu kmetijskega zemljišča s parc. št. 102/2 in 101/1, k.o. ... Tedaj pa je bil inšpekcijski organ že seznanjen z odločbo UE Domžale – dovoljenje za objekt daljšega obstoja z dne 4. 11. 2020, saj jo je prejel 16. 11. 2020. Iz odločbe UE Domžale pa nesporno izhaja, da gre za legalen objekt daljšega obstoja. Pri ugotavljanju dejanskega stanja bi po presoji sodišča navedeno odločbo inšpekcijski organ moral upoštevati, saj se je z njo dejansko stanje spremenilo, kot to pravilno ugovarja tožnik. Pritožbeni organ v obrazložitvi odločbe napačno navaja, da ugotovitev prvostopenjskega organa iz ogleda z dne 17. 11. 2020 tožnik ne izpodbija, saj tožnik z navedbami, da je UE Domžale legalizirala sporni objekt, vsebinsko izpodbija ugotovitve inšpekcijskega organa ob ogledu. Ker je bilo po presoji sodišča dejansko stanje ob ogledu 17. 11. 2010 napačno ugotovljeno, je bilo posledično tudi materialno pravo napačno uporabljeno. S tem v zvezi je pritožbeni organ na strani 3 obrazložitve napačno zavrnil tožnikov ugovor, da se dejansko stanje lahko ugotavlja z različnimi dokaznimi sredstvi.

12. Prvi in drugi odstavek 298. člena ZUP določata, da če je zavezanec dolžan kaj storiti, dopustiti ali kaj trpeti, pa ravna v nasprotju s to obveznostjo, ali če je predmet izvršbe kakšno zavezančevo dejanje, ki ga ne more namesto njega opraviti nihče drug, ali če narava izvršbe to terja, ali če izvršba po drugih osebah ni bila uspešna ali ni primerna, prisili organ, ki opravlja izvršbo, zavezanca k izpolnitvi obveznosti z denarno kaznijo. Organ, ki opravlja izvršbo, zagrozi najprej zavezancu, da bo uporabil denarno kazen, če ne bo izpolnil svoje obveznosti v danem roku. Če stori zavezanec medtem kaj takega, kar nasprotuje njegovi obveznosti, ali če dani rok preteče brez uspeha, se denarna kazen s katero je organ zagrozil, takoj izterja, obenem pa mu določi organ nov rok za izpolnitev obveznosti in mu zagrozi z novo, višjo denarno kaznijo. Prvi odstavek 291. in prvi odstavek 292. člena ZUP določata, da se upravna izvršba, za katero je pristojen organ, ki je odločil o zadevi na prvi stopnji, opravi na podlagi izvršljive odločbe in sklepa o dovolitvi izvršbe ter, da je zoper sklepe v upravnem izvršilnem postopku dovoljena pritožba, ki se nanaša na samo izvršbo; z njo ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje.

13. Ker je bilo v obravnavni zadevi v navedenem delu (točka 4 izreka izpodbijanega sklepa) dejansko stanje napačno ugotovljeno in posledično materialno pravo napačno uporabljeno je sodišče tožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep v skladu s 2. in 4. točko prvega odstavka 64. člena ZUS-1 v navedenem delu odpravilo ter zadevo v navedenem obsegu vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek, ki je v skladu s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1 vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka.

14. Tožnik je sicer primarno predlagal izdajo sodbe v sporu polne jurisdikcije (to je da sodišče v zadevi samo odloči), vendar sodišče na takšen predlog ni vezano1 zato je sodišče delno ugodilo podrednemu izpodbojnemu tožbenemu zahtevku, s katerim tožnik predlaga odpravo izpodbijanega akta (točka 4 izreka izpodbijanega sklepa).

15. V preostalem delu se tožba zavrne (točke 1, 2, 3, 5 in 6 izreka izpodbijanega sklepa).

16. Po presoji sodišča je izpodbijana odločba v preostalem delu (točke 1, 2, 3, 5 in 6 izreka izpodbijanega sklepa) pravilna in zakonita ter utemeljena s pravilnimi razlogi, ki jih navajata prvostopenjski in pritožbeni organ, zato se sodišče po pooblastilu iz 71. člena ZUS-1 nanje sklicuje. V zvezi s tožbenimi ugovori pa dodaja:

17. Med strankama ni sporno, da je 4. 11. 2020 UE Domžale izdala dovoljenje za objekt daljšega obstoja 351-505/2020/7 (25236), iz katerega izhaja dovoljenje za skladiščno stavbo CC-S: 12520, manj zahteven objekt, št. stavbe ..., na zemljiščih s parc. št. 102/1 in 101/1 k.o. ..., ki jo je inšpekcijski opran 16. 11. 2020. Prav tako ni sporno, da je bila 20. 6. 2014 izdana ureditvena odločba, s katero je inšpekcijski organ tožniku naložil, da mora odstraniti skladišča lesnih polizdelkov - desk, delno s pripadajočim nadstreškom, rabljenih palet, strojev in drugega materiala, na delu kmetijskega zemljišča s parc. št. 102/2 in 101/1, k.o. ..., da bo kmetijsko zemljišče, na katerem se skladišči omenjeni material, zopet v stanju prvotne, namenske rabe - kot kmetijsko zemljišče. Tudi ni sporno, da tožnik do izdaje predhodno navedenega dovoljenja UE Domžale ureditvene odločbe z dne 20. 6. 2014 ni prostovoljno izvršil, zato je inšpekcijski organ z izpodbijanim sklepom v točkah 1, 2 in 3 izreka tožniku pravilno naložil in izterjeval naloženo denarno kazen. Svojo odločitev je inšpekcijski organ pravilno oprl na določbe prvega in drugega odstavka 298. člena ter prvega odstavka 291. člena in prvega odstavka 292. člena ZUP, ki jih je tudi pravilno uporabil. 18. Po presoji sodišča je pritožbeni organ s sklepom pravilno ugotovil, da v obravnavanem primeru glede točk 1, 2 in 3 izreka izpodbijanega sklepa niso izpolnjeni zakonsko določeni pogoji iz prvega odstavka 293. člena ZUP za ustavitev izvršbe, kot to predlaga tožnik.

19. Tožnikov tožbeni ugovor kršitve načela sorazmernosti sodišče zavrača kot nedopustno tožbeno novoto (52. člen ZUS-1), ki je tožnik doslej v postopku ni navajal in tudi ni navedel opravičljivih razlogov, zaradi katerih navedeni ugovor uveljavlja šele v upravnem sporu.

20. V preostalem delu (točke 1, 2, 3 in 6 izreka izpodbijanega sklepa) je po presoji sodišča izpodbijani sklep pravilen in zakonit, materialno pravo je bilo pravilno uporabljeno, dejansko stanje pravilno ugotovljeno, sodišče pa tudi v navedenem delu ni našlo kršitev na katere pazi po uradni dolžnosti zato je sodišče tožbo v navedenem delu na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

21. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je potrebno tožbi delno ugoditi in izpodbijani upravni akt delno odpraviti (točka 4 izreka izpodbijanega sklepa) na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, pa v upravnem sporu ni sodeloval tudi stranski udeleženec (druga alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

22. Izrek o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1. Če sodišče tožbo v pretežnem delu zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

1 Prim. Dobravec Jalen, Mira, et al., Zakon o upravnem sporu s komentarjem, Lexpera, GV Založba, 2019, str. 269.