Jedro

V denacionalizacijskem postopku za vrnitev kmetijskega zemljišča, ki je bilo prenešeno na sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, slednja ni stranka v postopku, državno pravobranilstvo pa ni zakoniti zastopnik sklada. Ob takšni ugotovitvi se pokaže, da je revizijo, ki jo je vložilo državno pravobranilstvo kot zakoniti zastopnik Republike Slovenije - sklada, vložil "nekdo, ki nima te pravice", zaradi česar je nedovoljena (drugi odstavek 389. člena ZPP) in jo je moralo zato sodišče zavreči (392. člen ZPP).

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

V tem denacionalizacijskem postopku je sodišče prve stopnje med drugim odločilo, da se nepremičnina parc. št. 1373 pod vl. št...

k.o... vrne v last in posest predlagatelju kot upravičencu in da je zavezanec za vrnitev te nepremičnine Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu sklad), "ki ga zastopa Državno pravobranilstvo RS".

Sodišče druge stopnje je pritožbo prvega nasprotnega udeleženca, ki jo je zanj vložilo državno pravobranilstvo, zavrglo, pritožbo drugega pa zavrnilo kot neutemeljeno. V zvezi z zavrženjem pritožbe je zavzelo stališče, da po uveljavitvi zakona o državnem pravobranilstvu (Ur. list RS, št. 20/97 - ZDPra) le-to ne zastopa več prvega nasprotnega udeleženca.

Državno pravobranilstvo je vložilo za prvega nasprotnega udeleženca (pri čemer ga je označilo z: "Republika Slovenija - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Ljubljana" in na koncu revizije kot podpis zapisalo: Republika Slovenija) revizijo zoper sklepa obeh sodišč zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in nepravilne uporabe materialnega prava in predlagalo razveljavitev obeh odločb in vrnitev zadeve prvostopnemu sodišču v novo sojenje. Trdi, da po zakonu o denacionalizaciji (Ur. list, št. 27/91-I, 31/93, 74/95, 49/97 in 87/97 - ZDen) zastopa pristojno javno pravobranilstvo zavezanca, če se zahteva glasi na premoženje, s katerim razpolagajo družbenopolitične skupnosti, kar pomeni v sedanjih razmerah premoženje države. To izhaja tudi iz ZDPra, saj opravlja sklad svojo dejavnost v imenu in za račun Republike Slovenije. Republika (ki v denacionalizacijskem postopku vrača v last) in sklad (ki vrača v posest) sta neločljiva celota, zastopana po državnem pravobranilstvu.

Revizija ni dovoljena.

Revizijo kot izredno pravno sredstvo lahko vložijo stranke (prvi odstavek 382. člena zakona o pravdnem postopku - ZPP), če pa te nimajo pravdne sposobnosti, jo lahko zanje vloži zakoniti zastopnik (prvi odstavek 80. člena ZPP). Ob preizkusu dopustnosti revizije je potrebno dognati tudi, ali jo je vložila upravičena oseba (argument iz 389. in 392. člena ZPP).

Državno pravobranilstvo izpodbija z revizijo, sodeč tako po citirani označbi nasprotnega udeleženca kakor tudi po vsebini revizije le odločbo o zavrženju pritožbe (izrek pod 1.). Tako ne nastopa kot zakoniti zastopnik Republike Slovenije (ministrstva ...) zoper zavrnilni del sklepa sodišča druge stopnje (pod 2.). Sicer pa skuša z označbo revidenta oziroma nasprotnega udeleženca v uvodu in "podpisu" prikazati, da je stranka v tem postopku Republika Slovenija (sklad). Tega veljavna zakonodaja ne omogoča. Po zakonu o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 10/93, 1/96 in 23/96 - ZSKZ) je sklad zavezanec za vračilo kmetijskih zemljišč (za kar gre v tej zadevi) prejšnjim lastnikom v skladu s predpisi o denacionalizaciji (prvi odstavek 20. člena). Pri tem zakon ne dela razlike med vračanjem v last in vračanjem v posest, čemur daje revizija poseben poudarek. Ta predpis natančneje opredeljuje, ko gre za vračanje kmetijskih zemljišč, prenešenih na sklad, splošno določbo ZDen v njegovem prvem odstavku 51. člena, ki ureja, kdo je zavezanec za vrnitev stvari. Republika Slovenija potemtakem ni zavezanka in na tej podlagi ni stranka v denacionalizacijskem postopku (prvi odstavek 60. člena ZDen). Nadalje, sklad sicer opravlja naloge v imenu Republike Slovenije in za njen račun (tretji odstavek 2. člena ZSKZ), vendar ta okoliščina ne opravičuje republike, da bi poleg sklada nastopala v sodnih postopkih in tudi sicer ne v prometu kmetijskih zemljišč, prenešenih na sklad. Nasprotno, ta zakonska določba prav izključuje, da bi republika (predsednik vlade?) nastopala v omenjenih primerih poleg sklada, pa čeprav gre pri obravnavanih kmetijskih zemljiščih za državno lastnino, ker je bila ta pač prenesena z zakonom na sklad (14. člen ZSKZ). Republika prek svoje vlade in ministrstev nadzira delo sklada (prvi in drugi odstavek 9. člena ZSKZ) in usmerja njegovo delo (4. člen ZSKZ), ne more pa, kot rečeno delovati poleg sklada ali namesto njega. Torej tudi s tega vidika Republika Slovenija ne more biti stranka in je zato državno pravobranilstvo ne more zastopati. Končno, Republike Slovenije ni mogoče obravnavati kot "druge pravne osebe, ki ima za varstvo svojih pravic ali pravnih koristi pravico udeleževati se postopka" (prvi odstavek 60. člena ZDen), saj materialni predpisi določajo, katere osebe imajo lahko takšen položaj. Predpisa, ki bi to določal za Republiko Slovenijo za primere, kot je obravnavani, ni.

Državno pravobranilstvo pa tudi ni zakoniti zastopnik sklada. Pred sodišči namreč zastopa državo, njene organe in upravne organizacije v sestavi, ki so pravne osebe (prvi odstavek 7. člena ZDPra). Sklad ni državni organ, ker je pravna osebe (3. člen ZSKZ), zastopa pa ga njegov direktor (6. člen ZSKZ). Ne ZSKZ ne kakšen drug predpis ne vsebuje določb o tem, da je sklad organ države, niti ni takšnih predpisov, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati kaj takšnega. Nadalje sklad ne sodi med "upravne organizacije v sestavi, ki so pravne osebe", ker ga zakon ne uvršča mednje (glej zakon o organizaciji in delovnem področju ministrstev, Ur. list RS, št. 71/94 in 47/97!). Za sklad določa zakon, da posluje v skladu s predpisi, ki veljajo za javne zavode (3. člen ZSKZ), vendar predpisi o njih sklada ne uvrščajo med osebe iz prvega odstavka 7. člena ZDPra (glej zakon o zavodih, Ur. list RS, št. 12/91!).

Sklad je v tej zadevi sicer pooblastil državno pravobranilstvo za zastopanje, vendar tega pooblastila ni mogoče šteti kot pravno učinkovitega, ker ZDPra ne predvideva zastopanja na podlagi pooblastila, razen za subjekte iz prvega odstavka 7. člena ZDPra v postopku pred upravnimi organi. Razloženo je že bilo, da sklad ne sodi med omenjene subjekte.

Če povzamemo, v denacionalizacijskem postopku za vrnitev kmetijskega zemljišča, ki je bilo prenešeno na sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, slednja ni stranka v postopku, državno pravobranilstvo pa ni zakoniti zastopnik sklada. Ob takšni ugotovitvi se pokaže, da je revizijo, ki jo je vložilo državno pravobranilstvo kot zakoniti zastopnik Republike Slovenije - sklada, vložil "nekdo, ki nima te pravice", zaradi česar je nedovoljena (drugi odstavek 389. člena ZPP) in jo je moralo zato sodišče zavreči (392. člen ZPP).

Odločba o revizijskih stroških je zajeta z izrekom o zavrženju revizije (prvi odstavek 16. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP).