Jedro

Pravica do pritožbe je ustavnopravno zagotovljena pravica (25. člen Ustave RS), vendar je v izvršilnem postopku omogočena le zoper odločitve sodišča prve stopnje (prvi odstavek 9. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ), ne pa zoper odločitve, izdane na drugi stopnji. V izvršilnem postopku je stranki zagotovljeno (le) dvostopenjsko sojenje. Odločitev sodišča druge stopnje postane pravnomočna (sedmi odstavek 9. člena ZIZ) in sklep, ki postane pravnomočen, se ne more več izpodbijati s pritožbo. Omejitev pravice do pravnega sredstva je namreč potrebno nujno obravnavati tudi v primerjavi z ostalimi ustavnimi procesnimi jamstvi, med drugim tudi z zahtevo po učinkovitem sodnem varstvu brez nepotrebnega odlašanja (23. člen Ustave RS).

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se sklepa sodišča prve stopnje potrdita.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepoma, citiranima v uvodu tega sklepa, zavrglo pritožbo dolžnice z dne 29. 5. 2020 in njen predlog za obročno plačilo sodne takse z dne 29. 5. 2020. 2. Dolžnica v pravočasnih pritožbah sklepa ne priznava in ju izpodbija v celoti. Prosi za oprostitev plačila sodne takse, podredno za obročno plačilo le te. Poudarja, da je v težki finančni in stresni situaciji.

3. Pritožbi nista utemeljeni.

K pritožbi zoper sklep o zavrženju pritožbe dolžnice z dne 29. 5. 2020:

4. Pravica do pritožbe je ustavnopravno zagotovljena pravica (25. člen Ustave RS), vendar je v izvršilnem postopku omogočena le zoper odločitve sodišča prve stopnje (prvi odstavek 9. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ), ne pa zoper odločitve, izdane na drugi stopnji. V izvršilnem postopku je stranki zagotovljeno (le) dvostopenjsko sojenje. Odločitev sodišča druge stopnje postane pravnomočna (sedmi odstavek 9. člena ZIZ) in sklep, ki postane pravnomočen, se ne more več izpodbijati s pritožbo.1 Omejitev pravice do pravnega sredstva je namreč potrebno nujno obravnavati tudi v primerjavi z ostalimi ustavnimi procesnimi jamstvi, med drugim tudi z zahtevo po učinkovitem sodnem varstvu brez nepotrebnega odlašanja (23. člen Ustave RS).

5. Ker pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim ta odloči o pritožbi zoper odločitev sodišča prve stopnje ni dovoljena in je pravica do pravnega sredstva izčrpana, je prvostopenjsko sodišče pritožbo dolžnice zoper drugostopenjski sklep utemeljeno zavrnilo. Pritožba, ki se smiselno zavzema za drugačno odločitev, je neutemeljena in sodišče druge stopnje jo je zavrnilo ter sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

K pritožbi zoper sklep o zavrženju predloga dolžnice za obročno plačilo sodne takse z dne 29. 5. 2020:

6. Sodišče prve stopnje je kot prepozen zavrglo predlog dolžnice za obročno plačilo sodne takse z dne 29. 5. 2020 za pritožbo z dne 27. 12. 2019, vloženo zoper sklep o izročitvi z dne 18. 12. 2019. 7. Po 1. točki prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) taksna obveznost nastane ob vložitvi pravnega sredstva. V kolikor je vlagatelj ne plača ob vložitvi pravnega sredstva (prvi odstavek 29.b člena ZIZ), jo je dolžan plačati v 8 dneh po vročitvi plačilnega naloga (drugi odstavek 29.b člena ZIZ in prvi odstavek 34. člena ZST-1) ali v navedenem roku predlagati taksno oprostitev, obročno plačilo ali odložitev plačila sodne takse. Po prvem odstavku 13. člena ZST-1 namreč sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks učinkuje od dne, ko je pri sodišču vložen takšen predlog in velja za vse takse, za katere izteče rok za plačilo tega dne ali kasneje. To pomeni, da v kolikor vlagatelj vloži predlog po osemdnevnem roku, ki mu je določen za plačilo sodne takse za pravno sredstvo, oprostitev, obročno plačilo ali odlog plačila ne učinkuje za pravno sredstvo, vloženo pred vložitvijo predloga za taksno oprostitev.

8. V obravnavanem primeru dolžnica ob vložitvi pritožbe z dne 27. 12. 2019 zoper sklep o izročitvi z dne 18. 12. 2019 ni plačala sodne takse, zato jo je sodišče s plačilnim nalogom z dne 7. 1. 2020 pozvalo na plačilo. Plačilni nalog ji je bil vročen 24. 1. 2020. 8 dnevni rok za plačilo sodne takse, ki je hkrati tudi rok za vložitev predloga za taksno oprostitev, obročno plačilo ali odlog plačila sodne takse za pritožbo zoper sklep o izročitvi, je iztekel 1. 2. 2020 (ob 24.00 uri). Ker je dolžnica predlog za obročno plačilo sodne takse vložila šele 29. 5. 2020, je sodišče prve stopnje njen predlog kot prepozen utemeljeno zavrglo. Sodišče druge stopnje je potem, ko tudi uradni preizkus (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) ni pokazal kršitev, pritožbo kot neutemeljeno zavrglo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

9. Neuspešno si pritožba prizadeva za spremembo odločitve s ponovnim poudarjanjem težke finančne in krizne situacije. Rok za plačilo sodne takse in hkrati rok za vložitev predloga za taksno oprostitev, obročno plačilo ali odlog plačila sodne takse je zakonski rok. Posledica zamude roka je ta, da je procesno dejanje stranke brez učinka. Predlog, podan po poteku roka, na taksno obveznost dolžnice za pritožbo zoper sklep o izročitvi ne učinkuje.

10. Dolžnica je bila v odločitvi o predlogu za taksno oprostitev R 103/2020 z dne 11. 2. 2020 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Mariboru I Ip 235/2020 z dne 16. 3. 2020 že jasno poučena o roku za vložitev predloga za taksno oprostitev, obročno plačilo ali odložitev plačila sodne takse. V primeru, ko se stranka zaveda protipravnosti ravnanja, pa kljub temu tako ravna, gre nedvomno za zlorabo pravice, ki je v nasprotju z njenim namenom. Primarna sankcija za zlorabo pravice je, da sodišče takega dejanja, ki je protipravno in zato nično, ne upošteva, pri čemer mora z vso skrbnostjo presoditi ali procesno vloženo sredstvo ne uveljavlja novih okoliščin, na katere sodišče še ni odgovorilo. V kolikor tak preventivni ukrep ni učinkovit, ima sodišče možnost izrekanja represivnega ukrepa, to je izrekanja denarne kazni ali druge ukrepe določene z zakonom (drugi odstavek odstavek 11. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. V primeru, da bo dolžnica podajala ponavljajoče predloge, kar brez dvoma zavlačuje predmetni izvršilni postopek, bo moralo sodišče dolžnico na navedeno opozoriti.

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka ni bila sprejeta, ker jih dolžnica ni priglasila (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Prvi odstavek 319. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ.