Jedro

Za odločanje zemljiškoknjižnega sodišča je relevantno stanje v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka. Ta se začne v trenutku, ko zemljiškoknjižno sodišče prejme zemljiškoknjižni predlog, oziroma ko prejme listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti. Dejstev, ki so nastopila pozneje, pri odločanju ni mogoče upoštevati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pri nepremičninah, vpisanih v vl. št. 2223/6 k.o. V. D. – 5.E, 2223/60 k.o. V. D. – 59.E in 2223/61 k.o. V. D. – 60.E, ki so last nasprotne udeleženke, dovolilo zaznambo sklepa o izvršbi in vknjižbo hipoteke za terjatev v znesku 11.924,22 EUR s pripadki v korist upnice B. T. , d.o.o. - v stečaju.

Nasprotna udeleženka se je pravočasno pritožila brez navedbe zakonskih pritožbenih razlogov. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. Navaja, da je upnica 6.10.2010 umaknila izvršilni predlog, ker je nasprotna udeleženka že v celoti poravnala njeno terjatev. Pritožbi prilaga tudi dokaze o plačilu.

Upnica na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je o izpodbijanem zemljiškoknjižnem vpisu odločilo na podlagi Zakona o zemljiški knjigi (1) (v nadaljevanju: ZZK-1) pred 1. majem 2011, zato je navedeni zakon uporabilo tudi sodišče druge stopnje pri odločanju o pritožbi, upoštevaje prehodno določbo drugega odstavka 91. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zemljiški knjigi (2).

Po 124. členu ZZK-1 velja v zemljiškoknjižnem postopku načelo formalnosti postopka. Pritožnica se zato ne more uspešno sklicevati na dejstvo, da je upničino terjatev že poravnala. Iz istega razloga je brez pomena tudi pritožbena trditev, da je upnica že umaknila predlog za izvršbo. Predmet zemljiškoknjižnega postopka je namreč zgolj odločanje o pogojih za dovolitev vpisa, ti pa so bili v obravnavanem primeru izpolnjeni. Za zaznambo izvršbe in hkratno dovolitev vknjižbe hipoteke, ki jo je upnica pridobila z zaznambo izvršbe, je po 86. in 88. členu ZZK-1 zadoščalo obvestilo izvršilnega sodišča, da je bila dovoljena izvršba na dolžničine nepremičnine. Za odločanje zemljiškoknjižnega sodišča je relevantno stanje v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka (147. člen ZZK-1). Ta se začne v trenutku, ko zemljiškoknjižno sodišče prejme zemljiškoknjižni predlog, oziroma, ko prejme listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti (133. člen ZZK-1); po istem trenutku se določa tudi vrstni red vpisov (10. člen ZZK-1).

Sodišče prve stopnje je obvestilo o izdanem sklepu o izvršbi zoper pritožnico prejelo 6.9.2010. Dejstev, ki so nastopila pozneje, pri odločanju ni mogoče upoštevati. Če bo v izvršilnem postopku izdan sklep o ustavitvi izvršbe, bo zemljiškoknjižno sodišče odrejeno zaznambo izvršbe izbrisalo na podlagi prvega odstavka 90. člena ZZK-1, potem ko bo prejelo obvestilo izvršilnega sodišča o tem, da je bila izvršba ustavljena. Ustrezen predlog lahko, upoštevaje tretji odstavek 125. člena ZZK-1, poda tudi sama pritožnica. S pritožbo zoper izpodbijani sklep pa takšne pravne posledice ne more doseči. V postopku na prvi stopnji ni bilo procesnih in materialnih kršitev, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, pritožbeni razlog, ki ga uveljavlja pritožnica, pa ni podan. Sodišče druge stopnje je zato njeno pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 2. točke tretjega odstavka 161. člena ZZK-1 potrdilo sklep prve stopnje. Hkrati je dovolilo tudi izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

(1) Uradni list RS, št. 58/2003, 45/2008 in 28/2009

(2) Uradni list RS, št. 25/2011