Jedro

Glede na to, da je prekinitev postopka mogoča le v zakonsko predvidenih primerih, sodišče prve stopnje ni ravnalo zakonito, ko je na naroku za glavno obravnavo postopek prekinilo, zato ker je v primerljivi zadevi (v drugem socialnem sporu) vložena ustavna pritožba. O takšni odločitvi bi moralo sodišče prve stopnje tudi izdati pisni odpravek sklepa.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na glavni obravnavi dne 17. 2. 2012 sprejelo sklep, da se postopek v socialnem sporu prekine do odločitve Ustavnega sodišča. Zoper sklep se pravočasno pritožuje toženka iz razloga bistvene kršitve določb postopka ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep o prekinitvi postopka sodišča prve stopnje razveljavi. Meni, da je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb postopka s tem, ko je nepravilno uporabilo določbo 21. člena Zakona o delovnih ni socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami), ki določa, v kolikor je odločitev sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje (predhodno vprašanje), pa o njem še ni odločil pristojni organ, lahko sodišče do odločitve o predhodnem vprašanju prekine postopek le, če zakon določa, da predhodnega vprašanja ne more samo rešiti, ali če je postopek za odločitev o obstoju te pravice ali pravnega razmerja pred pristojnim organom že v teku. Meni, da ne gre za predhodno vprašanje, saj gre za ustavno pritožbo zoper odločitev Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v drugem primeru in takšen razlog ne more biti razlog za prekinitev postopka v tem socialnem sporu. Učinek ustavne pritožbe se razteza le na primer, v katerem je ta bila vložena in ustavna pritožba ne more predstavljati predhodnega vprašanja v nobeni zadevi, saj se v skladu z določbo 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (ZUstS; Ur. l. RS, št. 15/1994 s spremembami) ustavna pritožba praviloma lahko vloži šele potem, ko so bila zoper nek posamični akt izčrpana vsa pravna sredstva, tako redna kot izredna.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstaja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) in na pravilno uporabo materialnega prava. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP v povezavi z 205. členom ZPP oziroma 206. členom ZPP, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost sklepa, saj je postopek prekinilo izven zakonsko določenih razlogov, kot jih določa 205. oziroma 206. člen ZPP.

Iz predloženega spisa izhaja, da je sodišče na glavni obravnavi dne 17. 2. 2012 na predlog pooblaščenca tožeče stranke sprejelo sklep, da se postopek prekine do odločitve Ustavnega sodišča o ustavni pritožbi zoper sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije opr. št. VIII Ips 20/2010. Pisnega sklepa sodišče ni izdalo, ker sta se stranki odpovedali izdaji posebnega pisnega sklepa.

Prekinitev postopka je zastoj v postopku do katerega pride po samem zakonu ali po odredbi sodišča, neodvisno od volje in vednosti strank, vendar le, če so nastopili zakonsko predvideni razlogi. Prekinitveni razlogi, dejanska stanja, na katera je vezana prekinitev, so taksativno navedena v 205. členu ZPP. Ti razlogi dejansko in pravno s svojim nastopom onemogočajo nadaljnji postopek. Sodišče v takem primeru ne odredi prekinitve, temveč le ugotavlja, da je do prekinitve prišlo. Sklep ima v tem primeru dekleratorni značaj. Gre za razloge, če stranka umre ali izgubi pravdno sposobnost, pa v pravdi nima pooblaščenca; če zakoniti zastopnik stranke umre ali preneha njegova pravica za zastopanje, pa stranka nima pooblaščenca v pravdi; če je stranka, ki je pravna oseba, preneha obstajati, oziroma če ji pristojni organ pravnomočno prepove delovanje; če nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka; če zaradi vojne ali iz drugih vzrokov sodišče preneha delati; če drug zakon tako določa. Nobeden od navedenih primerov po mnenju pritožbenega sodišča v dani situaciji ni podan. Ne gre za situacijo, ki bi bila, če bi sodišče v tem postopku menilo, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven. V takšnem primeru bi sodišče bilo dolžno prekiniti postopek in na Ustavno sodišče nasloviti pobudo za preizkus ustavnosti ter bi se v tem primeru postopek prekinil in nadaljeval po odločitvi Ustavnega sodišča (člen 156. Ustave Republike Slovenije). Sodišče prve stopnje, kakor izhaja iz zapisnika, je postopek prekinilo, ker je bil v nekem drugem socialnem sporu (sicer v primerljivi zadevi) vložena ustavna pritožba.

Po mnenju pritožbenega sodišča v danem primeru tudi ne gre za prekinitev postopka po 1. točki 1. odstavka 206. člena ZPP, ko sodišče sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja (13. člen ZPP). Tudi za takšno prekinitev morajo biti izpolnjeni predvideni razlogi. V takšnem primeru je sklep konstitutivne narave, ker je nastop prekinitve odvisen od oblikovalne odločbe sodišča. Ne gre za predhodno vprašanje, saj je predhodno vprašanje vprašanje o obstoju ali neobstoju kakšne pravice oziroma pravnega razmerja, od rešitve katerega je odvisna meritorna odločba o glavni stvari. Obstoj pravnega razmerja, ki je pogoj za odločbo o glavni stvari, mora biti podan ob odločanju in se mora nanašati na postopek v glavni stvari v tem sporu. V danem primeru ne gre za odločanje o predhodnem vprašanju v danem sporu o glavni stvari, torej o obstoju ali neobstoju kakšne pravice oziroma pravnega razmerja, temveč gre za ustavno pritožbo o odločitvi v neki drugi zadevi.

Po mnenju pritožbenega sodišča tudi niso podani razlogi iz 2. točke 1. odstavka 206. člena ZPP (če živi stranka na območju, ki je zaradi izredni dogodkov odrezana od sodišča), niti razlogi iz 2. odstavka 206. člena ZPP (sodišče lahko odredi prekinitev postopka, če je odločba o tožbenem zahtevku odvisna od tega, ali je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, kdo je storilec in ali je storilec odgovoren, zlasti še, kadar je podan sum, da sta priča ali izvedenec po krivem izpovedala, ali da je listina, ki je bila uporabljena kot dokaz, ponarejena).

Prekinitev postopka je mogoča le v zakonsko predvidenih primerih. Če navedene okoliščine niso podane, sodišče ne more odrediti prekinitve postopka. V skladu z 207. členom ZPP pravne posledice nastopijo v primeru dekleratornega sklepa o prekinitve z nastopom okoliščin, ki jih zakon določa kot razlog prekinitve. Pri konstitutivnem sklepu posledice nastopijo z dnem izdaje sklepa. Zoper sklep je v obeh primerih možna pritožba, ki ne zadrži izvršitve. Pritožbeno sodišče meni, da bi sodišče prve stopnje upoštevajoč 331. člen ZPP moralo izdati pisni odpravek sklepa, ki obsega uvod in izrek, obrazložitev pa le tedaj, če mora biti sklep po 1. odstavku tega člen obrazložen.

Na podlagi do sedaj navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 3. točko 365. člena ZPP pritožbi ugodilo in sklep razveljavilo.