Jedro

Če poslovne knjige niso vodene v skladu s Pravilnikom o vodenju poslovnih knjig, ni pogojev za zmanjšanje davčne osnove. Materialni stroški obratovalnice in obveznosti s tujimi partnerji so se lahko ugotavljali v davčni napovedi šele po 1.12.1989.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Uprave za družbene prihodke občin Maribor, Pesnica in Ruše, št. ... z dne ..., s katero je prvostopenjski organ ugotovil tožniku 6.598.866,00 din celotnega prihodka od opravljanja gospodarske dejavnosti - livarstvo za leto 1990. Priznani so mu bili materialni stroški v višini 2.023.665,00 din in amortizacija v višini 542.739,00 din, tako da je znašal njegov dohodek 4.032.462,00 din in je bil zato davek iz dejavnosti odmerjen v višini 711.768,00 din oziroma skupaj z ostalimi obveznostmi v višini 1.314.547,20 din.

V tožbi tožeča stranka navaja, da odločitev tožene stranke ni pravilna. Meni, da bi mu morala biti pri odmeri davka priznana olajšava v višini 60% zaradi vlaganj v osnovna sredstva, priznani pa bi mu morali biti tudi vsi materialni stroški. Davčne olajšave bi moral imeti, ker je kot obrtnik gradil skupaj s podjetjem ..., katerega solastnik je bil, v letu 1990 novo livarno, priznani pa bi mu morali biti tudi materialni stroški, ki jih je imel kot obrtnik po pogodbi s švicarskim partnerjem, s katerim je leta 1988 sklenil ustrezno pogodbo. Pogodba je bila namreč realizirana v letu 1990, ko je že veljal nov Zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju. Ker so bile s strani davčnega inšpektorja nepravilno izračunane tudi obresti, predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo tožene stranke razveljavi (pravilno odpravi).

V odgovoru na tožbo je tožena stranka prerekala tožbene navedbe, vztrajala pri razlogih izpodbijane odločbe in predlagala zavrnitev tožbe.

Tožba ni utemeljena.

Kot prvo mora sodišče tožniku pojasniti, da po določbi 1. odstavka 39. člena Zakona o upravnih sporih sodišče praviloma odloči na podlagi dejanskih okoliščin, ki so ugotovljene v upravnem postopku. Zato v tem postopku navajanje novih dejstev - nepravilno izračunane obresti, ki niso bile predmet obravnave pri toženi stranki, ni mogoče uveljavljati.

V ostalem pa sodišče meni, da sta tako prvostopenjski davčni organ kot tudi tožena stranka v postopku za odmero davka tožniku od dohodka iz dejavnosti za leto 1990 pravilno ugotovila dejansko stanje in tudi pravilno uporabila materialno pravo.

Po določbi 1. odstavka 88. člena Zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 36/88 in 8/89), ki se je uporabljal za odmero davka od opravljanja gospodarske dejavnosti za leto 1990, lahko zavezanec v letni davčni napovedi uveljavlja znižanje davčne osnove do 35% za vlaganja lastnih sredstev za nabavo, rekonstrukcijo in modernizacijo osnovnih sredstev pod pogojem, da ne gre za vlaganja, ki bi se morala kriti iz že priznane amortizacije in kupnine za prodana osnovna sredstva, za oblikovanje virov obratnih sredstev in za združevanje v zadrugo, organizacijo kooperantov in druge oblike združevanja za skupno nabavo, racionalno uporabo delovnih in poslovnih sredstev, skupno graditev in uporabo gradbenih objektov, skupen nastop na trgu in uresničevanje drugih skupnih interesov in potreb. V 3. odstavku istega člena pa je še določba, da se pravica do znižanja davčne osnove prizna zavezancem, ki s samostojnim opravljanjem dejavnosti pridobivajo dohodek v obliki stalnega poklica in pod pogojem, da so poslovne knjige vodene na način in po načelih, določenih s predpisom o načinu vodenja poslovnih knjig oziroma evidenc.