Jedro

Tožeča stranka je bila v nepravdni zadevi pozvana, da v roku 30 dni založi predujem za nagrado izvedenca oziroma predloži v istem roku ustrezno odločbo brezplačne pravne pomoči, in sicer za plačilo predujma. Glede na to, da je tožeča stranka vlogo za odobritev brezplačne pravne pomoči vložila v tem roku, trditev tožene stranke, da zahteva brezplačno pravno pomoč za povračilo stroškov izvedenca za izvedensko mnenje, ki je nastalo že pred vložitvijo prošnje za odobritev brezplačne pravne pomoči, ni pravilno.

Izrek

I. Tožbi se ugodi in se odločba Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru, št. Bpp 345/2016-9 z dne 7. 4. 2016 odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 285,00 EUR z DDV v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil prošnjo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči v postopku Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. N 418/2014 v obsegu postavitve sodnega izvedenca s področja klinične psihologije. V obrazložitvi svojo odločitev utemeljuje na podlagi 11. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), ki v drugem odstavku določa, da dodeljena brezplačna pravna pomoč zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči še niso bila opravljena. Ugotavlja, da je v predmetni zadevi izvedenka že podala izvedensko mnenje dne 31. 12. 2015, sodišče pa je dne 15. 1. 2016 izdalo sklep o odmeri izvedenine, ki je postal pravnomočen dne 9. 2. 2016. Glede na to, da je tožeča stranka prošnjo za brezplačno pravno pomoč vložila šele 9. 3. 2016, gre za stroške, ki so nastali pred dnevom vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, kar pomeni, da je glede na zgoraj navedeno določbo drugega odstavka 11. člena ZBPP prošnja prosilke nerazumna in v nasprotju z dejanskim stanjem stvari (24. člen ZBPP).

2. Tožeča stranka v tožbi nasprotuje izpodbijani odločitvi, ker je materialno pravno napačna in nezakonita. Pojasnjuje, da je v konkretni nepravdni zadevi sicer res sodna izvedenka dne 31. 12. 2015 izdelala izvedeniško mnenje, sodišče pa je dne 15. 1. 2016 izdalo sklep o odmeri izvedenine. Vendar je predujem za to izvedenko v celoti poravnal predlagatelj A.A., medtem ko tožeča stranka k plačilu prvega predujma ni bila zavezana ničesar poravnati. Ker pa s tem izvedeniškim mnenjem ni soglašala, je v pripravljalni vlogi z dne 29. 1. 2016 predlagala, da sodišče v zadevo pritegne novega izvedenca. Glede na navedeno je zato sodišče dne 25. 2. 2016 tožeči stranki oziroma njenemu pooblaščencu poslalo poziv, da v roku 30 dni založi predujem v znesku 1.300,00 EUR za nagrado novega izvedenca oziroma v istem roku predloži ustrezno odločbo brezplačne pravne pomoči, saj pred tem sodišče novega izvedenca ne bo pritegnilo. V skladu z navedenim je torej tožeča stranka dne 9. 3. 2016 vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za plačilo predujma za postavitev novega izvedenca. Tako trditve tožene stranke, da tožeča stranka uveljavlja plačilo stroškov, ki so nastali pred dnevom vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči niso utemeljene. Sklicevanje tožene stranke na določbo 11. člena ZBPP je glede na navedeno brez pravne podlage. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo razveljavi (pravilno odpravi) in prošnji tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugodi oziroma podredno, da se vrne zadeva v ponovno odločanje organu za brezplačno pravno pomoč. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

3. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa predložila upravne spise.

4. Tožba je utemeljena.

5. Predmet spora v obravnavani zadevi je odločitev tožene stranke, da je prošnja tožeče stranke za odobritev brezplačne pravne pomoči v zgoraj navedeni nepravdni zadevi nerazumna, ker naj bi uveljavljala brezplačno pravno pomoč za založitev stroškov izvedenca, ki so nastali tožeči stranki že pred vložitvijo prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Tožeča stranka temu nasprotuje in zatrjuje, da gre za založitev stroškov za izvedenca, ki še ni bil postavljen in k temu prilaga tudi ustrezna dokazila (poziv Okrožnega sodišča v Mariboru, Družinski oddelek, št. N 418/2014 z dne 25. 2. 2016 za plačilo predujma za nagrado izvedenca v višini 1.300,00 EUR). Temu pritrjuje tudi sodišče. 6. Po določbi tretjega odstavka 11. člena ZBPP se pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji določeni z zakonom. Organ za brezplačno pravno pomoč torej ne ugotavlja samo finančnega položaja prosilca, temveč mu zakon nalaga, da ugotovi tudi obstoj drugih pogojev določenih z zakonom. Druge pogoje, to je okoliščine in dejstva o zadevi, ki se upoštevajo pri dodelitvi brezplačne pravne pomoči, določa 24. člen ZBPP. Ta v prvem odstavku 24. člena določa, da se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo tudi okoliščine in dejstva, ki jih zakon primeroma našteva, med drugim tudi, ali je zadeva očitno nerazumna. Po določbi tretjega odstavka 24. člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v nasprotju z načeli pravičnosti in morale. Ob dodelitvi brezplačne pravne pomoči morajo torej biti izpolnjeni ne le materialni pogoji, temveč tudi objektivni (t.i. postopkovni) pogoji iz prvega odstavka 24. člena ZBPP.

7. Po presoji sodišča organ za brezplačno pravno pomoč zgoraj navedena določila ni uporabil pravilno. Po določbi drugega odstavka 11. člena ZBPP namreč brezplačna pravna pomoč zajema stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči še niso bila opravljena.

8. Kot izhaja iz podatkov predloženega upravnega spisa in k tožbi predloženih dokazil, je bila tožeča stranka v nepravdni zadevi N 418/2014 dne 25. 2. 2016 pozvana, da v roku 30 dni založi predujem za nagrado izvedenca oziroma predloži v istem roku ustrezno odločbo brezplačne pravne pomoči, in sicer za plačilo predujma v znesku 1.300,00 EUR. Glede na to, da je tožeča stranka vlogo za odobritev brezplačne pravne pomoči vložila dne 9. 3. 2016, tako trditev tožene stranke, da zahteva brezplačno pravno pomoč za povračilo stroškov izvedenca za izvedensko mnenje, ki je nastalo že pred vložitvijo prošnje za odobritev brezplačne pravne pomoči, ni pravilno. Tožeča stranka utemeljeno ugovarja, da je bilo plačilo stroškov za izvedensko mnenje, na katero se sklicuje tožena stranka v izpodbijani odločbi, naloženo A.A. in ne tožeči stranki. Glede na navedeno zato odločitev oziroma utemeljitev izpodbijanega akta tožene stranke nima pravne podlage.

9. Tožena stranka je kršila določilo prvega odstavka 24. člena in drugega odstavka 11. člena ZBPP. Zato je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijani akt odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v nov postopek (4. in 2. točka prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1). V ponovnem postopku je tožena stranka dolžna ponovno odločiti o utemeljenosti tožeče stranke do brezplačne pravne pomoči ob upoštevanju mnenje sodišča izraženega v tej sodbi.

10. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 v višini določeni v 3. členu Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu upoštevaje okoliščino, da je sodišče odločilo o zadevi na seji in da je tožečo stranko zastopal odvetnik.