Jedro

Za izbris zaznambe izvršbe je potrebna listina, ki dokazuje, da je bil sklep o izvršbi razveljavljen oziroma spremenjen tako, da je bil predlog za izvršbo zavrnjen oziroma zavržen ali da je bila izvršba ustavljena (90. člen ZZK-1). Listina, ki dokazuje navedeno, je obvestilo izvršilnega sodišča s priloženim sklepom tega sodišča. Listine, na katere se je oprlo zemljiškoknjižno sodišče pri sporni odločitvi o izbrisu zaznambe izvršbe in (posledično) izbrisu zastavne pravice, po vsebini ne ustrezajo navedenemu pogoju, saj ne vsebujejo ničesar v zvezi s sklepom o izvršbi opr. In 208/2003 z dne 5.12.2003, ki je bil podlaga za zaznambo sklepa o izvršbi in posledično za vknjižbo zastavne pravice pod Dn. št. 8133/2003. Ker prvostopenjsko sodišče pri odločanju o predlogu ni upoštevalo pogojev za dovolitev spornih izbrisov, saj se je oprlo na neustrezne listine, namesto na listine, ki bi ustrezale 90. členu ZZK-1, je v tem delu odločitve zmotno uporabilo materialno pravo.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se delno spremeni tako, da se zavrne predlog za vknjižbo izbrisa zastavne pravice in predlog za izbris zaznambe izvršbe pri parceli št. 2887/11 k.o. ... za terjatev 11.241.377 SIT (sedaj 46.909,43 EUR) Sklada obrtnikov in podjetnikov.

Pri nepremičnini par. št. 2887/11, vl. št. 3961 k.o. ..., M. Z., roj. 8.10.1960, se odredi izbris vknjižbe izbrisa zastavne pravice in izbris izbrisa zaznambe izvršbe za terjatev 11.241.377 SIT (sedaj 46.909,43 EUR) Sklada ...

Odredi se izbris zaznambe izrednega pravnega sredstva.

Obrazložitev

Na predlog M. Z. je sodišče prve stopnje po zemljiškoknjižni referentki s sklepom Dn. št. 312/2004 z dne 17.9.2004 dovolilo pri vložni št. 3637 k.o. ... odpis parcele št. 2887/11 ter vpis te parcele v nov vložek št. 3961 k.o. ... Tu je dovolilo vknjižbo lastninske pravice na M. Z. V listu C je dovolilo vknjižbo izbrisa prepovedi odtujitve in obremenitve, zastavne pravice v znesku 220.000 DEM in zaznambe izvršljivosti terjatve, vpisanih pod Dn. št. 983/2000. Dovolilo je tudi vknjižbo izbrisa prepovedi odtujitve in obremenitve, zastavne pravice v znesku 55.000.000 SIT ter zaznambe izvršljivosti, vpisanih pod Dn. št. 444/2000. Končno je še dovolilo vknjižbo izbrisa zastavne pravice v znesku 11.241.377 SIT in zaznambe izvršbe v korist Sklada ..., ki sta bili vpisani pod Dn. št. 8133/2003. S tem sklepom je sodišče poleg navedenega dovolilo tudi vknjižbo lastninske pravice na M. Z. pri vložni št. 3870 k.o. S. s parcelo št. 2887/12 do 8/132 in pri vložni št. 3871 k.o. ... s parcelo št. 2887/15 do 1/2. Proti navedenemu sklepu je Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti. Sklep izpodbija v delu, v katerem je bila v C listu dovoljena vknjižba izbrisa zastavne pravice v znesku 11.241.377 SIT (sedaj 46.909,43 EUR), in zaznambe izvršbe, kar je bilo vpisano pod Dn. št. 8133/2003 v korist upnika Sklada obrtnikov in podjetnikov. Uveljavlja bistveno kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99-2/2004) v zvezi s 120. členom Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1, Ur. l. RS št. 58/2003) in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP, Ur. l. RS št. 30/86 in 87/2002). V zahtevi navaja, da sodišče ni uporabilo 4. točke prvega odstavka 127. člena ZZK-1, ki določa, da o vpisu in izbrisu zaznambe izvršbe odloča na prvi stopnji sodnik posameznik zemljiškoknjižnega sodišča. V konkretni zadevi je o izbrisu zaznambe izvršbe odločala zemljiškoknjižna referentka, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa.

Vrhovno državno tožilstvo v zahtevi tudi navaja, da je sodišče v procesnopravni in materialnopravni vsebini nepravilno uporabilo 7. točko prvega odstavka 40. člena ZZK-1 v zvezi s prvim odstavkom 46. člena ter 90. člena ZZK-1. V 40. členu ZZK-1 so namreč navedene listine, ki so podlaga za vknjižbo. V 7. točki prvega odstavka tega člena je navedeno, da se vknjižba pravic dovoli na podlagi pravnomočnega sklepa o zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini, s katerim je izvršilno sodišče odredilo vknjižbo te zastavne pravice. Po prvem odstavku 46. člena ZZK-1 odloča zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti o vknjižbi in drugih, s to vknjižbo povezanih vpisih, na podlagi sodnih odločb iz 7. točke prvega odstavka 40. člena ZZK-1. Isti zakon v 90. členu določa, da zemljiškoknjižno sodišče na podlagi obvestila izvršilnega sodišča po uradni dolžnosti dovoli izbris zaznambe izvršbe. Obvestilu iz tega prejšnjega odstavka mora biti priložen sklep, ki je podlaga za izbris. V konkretnem primeru je sodišče dovolilo izbris zastavne pravice in izbris zaznambe izvršbe v nasprotju s prej navedenimi členi. Ni imelo niti obvestila izvršilnega sodišča niti nobene od zahtevanih listin, ki so podlaga za vknjižbo. Neuporaba prej citiranih členov je vplivala na pravilnost in zakonitost sklepa v izpodbijanem delu in predstavlja bistveno kršitev določb zemljiškoknjižnega postopka, istočasno pa predstavlja tudi zmotno uporabo materialnega prava.

Zahteva za varstvo zakonitosti je bila vročena pravnima naslednicama predlagatelja in nasprotnemu udeležencu, v breme katerega so bili opravljeni izpodbijani vpisi.

Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

Pritrditi je zahtevi, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je o izbrisu zaznambe izvršbe odločila zemljiškoknjižna referentka, kršilo 127. člen ZZK-1, saj bi moral po 4. točki prvega odstavka 127. člena ZZK-1 o tem izbrisu odločati zemljiškoknjižni sodnik. Da bi navedena kršitev pomenila bistveno kršitev določb postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP (v zvezi s 37. členom ZNP in 120. členom ZZK-1), ki jo izrecno uveljavlja zahteva, bi moralo biti izkazano, da je navedena kršitev vplivala ali bi lahko vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijanega dela sklepa. Zahteva pa ne navaja in ne utemeljuje, kako in v čem je okoliščina, da je izpodbijani sklep namesto sodnika izdala zemljiškoknjižna referentka, vplivala na zakonitost in pravilnost sklepa. Zemljiškoknjižni referenti so namreč po drugem odstavku 127. člena ZZK-1 pooblaščeni odločati o številnih drugih vpisih. Zato uveljavljana kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 4. točko prvega odstavka 127. člena ZZK-1 ni podana.

Utemeljeno pa zahteva uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava. Sporen je izbris zaznambe izvršbe in izbris zastavne pravice za terjatev v znesku 11.241.377 SIT (sedaj 46.909,43 EUR) v korist S., kar je bilo na podlagi sklepa o izvršbi opr. št. In 208/2003 vpisano pod Dn. št. 8133/2003. Pritrditi je zahtevi, da zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti odloča o vknjižbah in drugih vpisih na podlagi sodnih odločb, izdanih v izvršilnem postopku za zavarovanje denarnih terjatev (prvi odstavek 46. člena ZZK-1 v zvezi s 7. točko prvega odstavka 40. člena ZZK-1) oziroma po uradni dolžnosti vpiše zaznambo sklepa o izvršbi in posledično vknjiži zastavno pravico na nepremičnini (86., 87. in 88. člen ZZK-1). Prav tako zemljiškoknjižno sodišče v skladu z 90. členom ZZK-1 po uradni dolžnosti dovoli izbris zaznambe izvršbe in izbris zastavne pravice (hipoteke), ki je bila vknjižena v zvezi z zaznambo izvršbe, kot pravilno navaja zahteva. Podlaga za ta izbrisa sta obvestilo in ustrezen sklep izvršilnega sodišča. Zahteva zatrjuje, da je izpodbijani del sklepa izdan v nasprotju z 90. členom ZZK-1, ker zemljiškoknjižno sodišče ni imelo niti obvestila izvršilnega sodišča niti nobene od zahtevanih listin, ki so podlaga za tak vpis. Vrhovno sodišče ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni šlo za odločitev zemljiškoknjižnega sodišča po uradni dolžnosti, temveč na predlog, kar je po 125. členu ZZK-1 dovoljeno. Res je, da zemljiškoknjižno sodišče ni imelo obvestila izvršilnega sodišča in sklepa izvršilnega sodišča, za podlago pa je imelo številne druge listine, ki jih je navedlo v izpodbijanem sklepu. Vendar morajo listine, ki so podlaga za vpis, dokazovati pravni temelj pridobitve oziroma prenehanja pravice oziroma nastop pravnega dejstva (29. člen ZZK-1), v listini, ki je podlaga za izbris pravice, pa mora biti navedena vsebina te pravice s podatki, s katerimi je vpisana v zemljiški knjigi (četrti odstavek 31. člena ZZK-1). V 148. členu ZZK-1 so naštete materialnopravne predpostavke za dovolitev vpisov. V obravnavanem primeru je relevantna predpostavka iz 2. točke prvega odstavka 148. člena ZZK-1, to je obstoj listine, na podlagi katere se zahteva vpis, ki po vsebini in drugih lastnostih ustreza pogojem, ki jih določa ZZK-1 za listine, ki so podlaga za vpis. Ti pogoji so določeni v 29. do 32. členu ZZK-1. Navedeno je že bilo, da je za dovolitev zaznambe potrebna listina, ki dokazuje nastop pravnega dejstva. Za izbris zaznambe izvršbe je torej potrebna listina, ki dokazuje, da je bil sklep o izvršbi razveljavljen oziroma spremenjen tako, da je bil predlog za izvršbo zavrnjen oziroma zavržen ali da je bila izvršba ustavljena (90. člen ZZK-1). Listina, ki dokazuje navedeno, je obvestilo izvršilnega sodišča s priloženim sklepom tega sodišča. Listine, na katere se je oprlo zemljiškoknjižno sodišče pri sporni odločitvi o izbrisu zaznambe izvršbe in (posledično) izbrisu zastavne pravice za terjatev 11.241.377 SIT, po vsebini ne ustrezajo navedenemu pogoju, saj ne vsebujejo ničesar v zvezi s sklepom o izvršbi opr. In 208/2003 z dne 5.12.2003, ki je bil podlaga za zaznambo sklepa o izvršbi in posledično za vknjižbo zastavne pravice pod Dn. št. 8133/2003. Ker prvostopenjsko sodišče pri odločanju o predlogu ni upoštevalo pogojev za dovolitev spornih izbrisov, saj se je oprlo na neustrezne listine, namesto na listine, ki bi ustrezale 90. členu ZZK-1, je v tem delu odločitve zmotno uporabilo materialno pravo. Vrhovno sodišče zato ugotavlja, da je zahteva za varstvo zakonitosti utemeljena. V skladu s petim odstavkom 161. člena ZZK-1 v zvezi s 3. točko tretjega odstavka 161. člena ZZK-1 je bilo zato treba zahtevi ugoditi in sklep sodišča prve stopnje spremeniti v delu, v katerem je bila dovoljena vknjižba izbrisa zastavne pravice na parc. št. 2887/11 k.o. ... za terjatev 11.241.377 SIT (sedaj 46.909,43 EUR) v korist Sklada ... ter dovoljen izbris zaznambe izvršbe za navedeno parcelo, tako, da se predlog v tem delu zavrne.

Glede na opisano delno spremembo izpodbijanega sklepa vrhovno sodišče odreja izbris opravljenih vpisov, kot je razvidno iz drugega in tretjega odstavka izreka.