Jedro

Z izbrisom iz evidence brezposelnih oseb je prišlo do izključitvenega razloga iz 24. člena ZSV, zaradi katerega tožnik ni upravičen do denarne socialne pomoči. Po prvem odstavku te določbe do denarne socialne pomoči ni upravičena oseba, ki ne dosega minimalnega dohodka iz razlogov, na katere je mogla vplivati oziroma lahko vpliva, ali ki brez utemeljenih razlogov zavrača, se izogiba ali opušča aktivnosti, ki bi lahko oziroma lahko privedejo do zaposlitve oziroma do drugega načina izboljšanja socialnega položaja zanjo ali njene družinske člane. Eden izmed takih razlogov pa je tudi neprijavljenost pri pristojnem organu za zaposlovanje, kadar bi se oseba po predpisih o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti lahko štela za brezposelno osebo (tretja alineja drugega odstavka 24. člena ZSV).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, da se odpravita odločba tožene stranke št. ... z dne 13. 2. 2012 in odločba Centra za socialno delo A. št. ... z dne 3. 1. 2012 in da je upravičen do denarne socialne pomoči od 1. 10. 2011 do 31. 3. 2012, ki mu jo je tožena stranka dolžna izplačati.

Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. Vztraja, da je bila zaradi izdaje sodbe v njegovi odsotnosti kršena pravica do učinkovite obrambe. Sklicuje se na določbo prvega odstavka 115. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) in priznava, da je zamudil glavno obravnavo, vendar je svojo odsotnost opravičil in za svoj izostanek izkazal opravičljive zdravstvene razloge. Sodišče pa kljub pravočasnemu opravičilu še istega dne, ni postopalo po zakonu. Nadalje očita, da sodba ne temelji na pravilni uporabi materialnega prava, ker je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo na določbo 39. člena in 41. člena Zakona o socialnem varstvu (Ur. l. RS, št. 54/92 s spremembami, v nadaljevanju ZSV). Sodišče je prezrlo, da je bil iz evidence brezposelnih oseb črtan še pred izdajo razveljavljene odločbe Centra za socialno delo. Meni tudi, da sodišče prve stopnje zadeve ni presojalo na podlagi 24. člena ZSV, saj razlog spornega izbrisa ne zadostuje kriterijem, določenim v citirani določbi. Sodišče prve stopnje tudi zmotno navaja, da je vezano na pravnomočno sodbo upravnega sodišča. Razen tega odločba o dodelitvi denarne socialne pomoči ni bila pravilno odpravljena, saj 41. člen ZSV predpostavlja, da je pristojni organ ob izdaji odpravljene odločbe imel kakršenkoli nov podatek o tožnikovem prizadevanju za zaposlitev.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti do očitanih kršitev.

Iz listinske dokumentacije v sodnem spisu izhaja, da se tožnik naroka za glavno obravnavo dne 17. 3. 2014, razpisanega ob 12.20, ni udeležil in do začetka naroka svoje odsotnosti tudi ni opravičil in ni izkazal za izostanek opravičljivih razlogov. Prošnjo za preložitev obravnave je sodišču posredoval 17. 3. 2014 ob 20.49. Navedel je, da se opravičuje za današnji izostanek iz prvega naroka za glavno obravnavo zaradi neodložljivih in nepričakovanih obveznosti osebne narave. V drugem sporočilu (17. 3. 2014 ob 21.01) pa je navedel še, da lahko sodišču priskrbi tudi zdravniško opravičilo. Ker tožnik do začetka naroka svoje odsotnosti ni opravičil in ni izkazal za izostanek opravičljivih razlogov, sodišče prve stopnje utemeljeno ni postopalo po prvem odstavku 115. člena ZPP in naroka ni preložilo. Iz listinske dokumentacije ne izhaja, da bi tožnik svojo odsotnost opravičil in za izostanek izkazal opravičljive zdravstvene razloge. V pritožbenem postopku tudi sicer ni mogoče uspešno uveljavljati izostanka z naroka za glavno obravnavo, zaradi česar je pritožba v tej smeri že zato neuspešna.

Sodišče prve stopnje je v tem postopku v skladu s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke št. ... z dne 13. 2. 2012 v zvezi z odločbo Centra za socialno delo A. št. ... z dne 3. 1. 2012, s katero se je razveljavila odločba Centra za socialno delo št. ... z dne 5. 10. 2011 z dnem 1. 10. 2011. Hkrati je bilo odločeno, da tožniku preneha upravičenje do denarne socialne pomoči z dnem 1. 10. 2011 in da je dolžan neupravičeno prejeto denarno socialno pomoč v višini 691,83 EUR vrniti v roku 30 dni od dokončnosti odločbe na račun Centra za socialno delo, po tem roku pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi do poplačila dolga. Citirano prvostopno odločbo z dne 3. 1. 2012 ter dokončno odločbo z dne 13. 2. 2012, s katero je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo, je sodišče prve stopnje štelo za pravilni in zakoniti, s tem pa soglaša tudi pritožbeno sodišče. Pravilno je bila na podlagi 39. člena ZSV odločba o dodelitvi denarne socialne pomoči z dne 5. 10. 2011 razveljavljena s 1. 10. 2011 in odločeno, da tožniku upravičenost do denarne socialne pomoči preneha z dnem 1. 10. 2011. S tem, ko je Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje z odločbo št. ... tožnika z dnem 12. 9. 2011 prenehal voditi v evidenci brezposelnih oseb, je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča podana okoliščina, zaradi katere je Center za socialno delo izdal drugačno odločbo o upravičenosti do denarne socialne pomoči. Z izbrisom iz evidence brezposelnih oseb, je prišlo do izključitvenega razloga iz 24. člena ZSV, zaradi katerega tožnik ni upravičen do denarne socialne pomoči. Po prvem odstavku citirane določbe do denarne socialne pomoči ni upravičena oseba, ki ne dosega minimalnega dohodka iz razlogov, na katere je mogla vplivati oziroma lahko vpliva, ali ki brez utemeljenih razlogov zavrača, se izogiba ali opušča aktivnosti, ki bi lahko oziroma lahko privedejo do zaposlitve oziroma do drugega načina izboljšanja socialnega položaja zanjo ali njene družinske člane. Eden izmed takih razlogov pa je tudi neprijavljenost pri pristojnem organu za zaposlovanje, kadar bi se oseba po predpisih o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti lahko štela za brezposelno osebo (tretja alineja drugega odstavka 24. člena ZSV).

Zaradi vezanosti na pravnomočno sodbo upravnega sodišča o utemeljenosti izbrisa iz evidence brezposelnih oseb, sodišče prve stopnje utemeljeno ni upoštevalo tožnikovih razlogov o neutemeljenosti izbrisa iz evidence brezposelnih. Enako razlogi, ki jih tožnik ponovno navaja, niso upoštevni v pritožbi.

Ker je tožnik denarno socialno pomoč prejel v mesecih oktober, november in december 2011, do nje pa že od 1. 10. 2011 ni bil upravičen, jo je dolžan na podlagi 41. člena ZSV vrniti in sicer v višini 691,83 EUR, ne glede na krivdo. V prvem odstavku citirane določbe je namreč določeno, da je denarno socialno pomoč, ki jo je upravičenec prejel na podlagi odločbe Centra za socialno delo, ki je bila na podlagi tretjega odstavka 36. d, 39. in 39. a člena ali na podlagi določb Zakona, ki ureja splošni upravni postopek, odpravljena oziroma razveljavljena, v višini razlike med prejeto denarno socialno pomočjo in denarno socialno pomočjo, do katere je upravičen na podlagi odločbe, izdane v postopku odprave oziroma razveljavitve, dolžan vrniti in sicer skladno s tretjim odstavkom v roku 30 dni od dokončnosti odločbe, po tem roku pa z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Pritožba se neutemeljeno sklicuje na to, da je bil tožnik iz evidence brezposelnih izbrisan, še preden mu je Center za socialno delo A. z odločbo z dne 5. 10. 2011 priznal denarno socialno pomoč od 1. 10. 2011 dalje. Tožnik je bil res izbrisan iz evidence brezposelnih z dnem 12. 9. 2011 z odločbo Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje z dne 28. 9. 2011, torej pred izdajo odločbe z dne 5. 10. 2011. Zoper odločbo Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje z dne 28. 9. 2011 je tožnik vložil pritožbo, ki jo je ta organ prejel 30. 9. 2011 (podatek iz poziva za dopolnitev pritožbe). Istega dne 30. 9. 2011 je Center za socialno delo prejel tožnikovo zahtevo za priznanje denarne socialne pomoči, ki datira z dnem 29. 9. 2011. To pomeni, da je tožnik tedaj, ko je vložil zahtevo za priznanje denarne socialne pomoči že vedel, da je izbrisan iz evidence brezposelnih, v pritožbi pa se sklicuje zgolj na to, da je bil izbrisan, preden mu je Center za socialno delo z odločbo z dne 5. 10. 2011 priznal denarno socialno pomoč. Za pritožbeno rešitev zadeve je ta okoliščina pravno irelevantna.

Ker so pritožbene navedbe neutemeljene, izpodbijana sodba pa pravilna in zakonita, je pritožbeno sodišče tožnikovo pritožbo na podlagi 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.