Jedro

Z odločbo, ki jo je izdalo Ministrstvo za zdravje dne 5.8.2014, je bilo dokončno odločeno o tožničini obveznosti, ki znaša 1.118.713,68 EUR in je torej nižja za 10.721,98 EUR. Tožeča stranka je zato v obravnavanem primeru upravičena do povračila stroškov po ZPP, ki ga je treba uporabiti glede na prvi odstavek 25. člena ZUS-1.

Izrek

Postopek se ustavi.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 423,46 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Tožnica je pri Upravnem sodišču Republike Slovenije dne 31. 1. 2014 vložila tožbo zoper odločbo Ministrstva za zdravje št. 0070-38/2008-265 z dne 23. 12. 2013 o izračunu izravnave razlike med zavarovalnicami, s katero ji je bilo naloženo v plačilo 1.129.435,66 EUR. Naložena obveznost naj bi bila previsoka za znesek 7.828,91 EUR. V tožbi je predlagala, naj sodišče samo odloči o stvari, podrejeno pa, naj odpravi izpodbijano odločbo ter vrnite zadevo organu v ponovni postopek; zahtevala je tudi povrnitev stroškov postopka.

Tožnica je z vlogo z dne 9. 1. 2015, ki jo je sodišče prejelo 12. 1. 2015, tožbo umaknila, ker je Ministrstvo za zdravje izpodbijano odločbo odpravilo in za 30. referenčno obdobje izravnave izdalo novo odločbo št. 0070-38/2008-294 z dne 5. 8. 2014. Vztraja pa pri povrnitvi že priglašenih stroškov.

Po določbi prvega odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) lahko tožnik umakne tožbo brez privolitve toženca do pravnomočne odločbe. V obravnavanem primeru je tožnica tožbo umaknila, ker je organ med sodnim postopkom izdal drug upravni akt, s katerim je odpravil izpodbijanega (prvi odstavek 39. člena ZUS-1). Če tožnik v takem primeru ne vztraja pri tožbi, sodišče postopek ustavi (tretji odstavek 39. člena ZUS-1). Zato je sodišče na podlagi tožničine izjave o umiku tožbe postopek ustavilo na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZUS-1. Peti odstavek 25. člena ZUS-1 določa, da se o stroških postopka odloča po prvem odstavku 25. člena tega zakona, če se postopek ustavi po tretjem odstavku 39. člena, ker je organ izdal upravni akt, s katerim je bilo dokončno odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi. Po tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 sodišče odloči o stroških postopka, če se postopek konča po četrtem odstavku 39. člena tega zakona.

Z odločbo, ki jo je izdalo Ministrstvo za zdravje dne 5. 8. 2014, je bilo dokončno odločeno o tožničini obveznosti, ki znaša 1.118.713,68 EUR in je torej nižja za 10.721,98 EUR. Tožeča stranka je zato v obravnavanem primeru upravičena do povračila stroškov po Zakonu o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki ga je treba uporabiti glede na prvi odstavek 25. člena ZUS-1. Sodišče pa je v skladu z drugim odstavkom 155. člena ZPP in na podlagi drugega odstavka 20. člena Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 2/15) uporabilo odvetniško tarifo, določeno v Zakonu o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/08 in naslednji; ZOdvT), upoštevajoč vrednost spornega predmeta do 7.828,91 EUR (znesek, ki ga je tožnica uveljavljala s tožbo).

Tako je tožeči stranki priznalo odvetniške stroške za upravni spor v višini 347,10 EUR (tar. št. 3100 po navedeni tarifi) z zahtevanim 22 % DDV v višini 76,36 EUR (tar. št. 6007), kar skupaj znese 423,46 EUR. Taksa za postopek na prvi stopnji v višini 148,00 EUR bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c točke taksne tarife Zakona o sodnih taksah; ZST-1).

Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).