Po danem pravnem pouku osebi, zoper katero je bil že osredotočen sum, in po odklonitvi prostovoljne izročitve predmeta na zahtevo policije, je policija s tem, ko je segla v žep osebe in zasegla predmet, izvedla osebno preiskavo, ki pa je bila brez ustrezne sodne odredbe za osebno preiskavo.
Privilegij zoper samoobtožbo obdolženca varuje od trenutka, ko je nanj osredotočeno preiskovanje storitve konkretnega kaznivega dejanja. V tem trenutku je treba obdolženca poučiti o njegovih pravicah, ker so policijska pooblastila po 51. in 52. členu ZNPPol uporabljiva le do trenutka osredotočenosti suma.
I.Ob odločanju o pritožbi se izpodbijana sodba po uradni dolžnosti spremeni tako, da se
obtoženega A. A.,
rojenega dne ... v ..., EMŠO ..., s stalnim bivališčem B. ulica 3, državljana Republike Slovenije, ..., nekaznovanega, še v drugem kazenskem postopku, na prostosti,
po 358. členu Zakona o kazenskem postopku (ZKP)
oprosti obtožbe
da je neupravičeno proizvajal, prodajal in z namenom nadaljnje prodaje hranil rastline, ki so po Zakonu o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (Ur. list št. 108/99, 44/2000 in 2/2004) v zvezi z Uredbo o razvrstitvi prepovedanih drog (Ur. list. št. 45/14, 22/16 in 14/17) razvrščene med prepovedane droge, s tem,
-da je dne 21. 11. 2017 v stanovanju na naslovu B. ulica 3 v posebej prirejenem prostoru za gojenje konoplje neupravičeno, brez da bi za to pridobil ustrezno dovoljenje, gojil tri sadike konoplje rastline, pri hišni preiskavi na navedenem naslovu pa mu je bila zasežena oprema za gojenje rastline in razni pripomočki in gnojila za hitro rast rastline konoplje, kar vse kaže, da se ukvarja s proizvajanjem konoplje rastline,
-da je dne 6. 11. 2017 C. C. za 150,00 EUR prodal 29,18 g konoplje rastline,
-dne 21. 11. 2017 v stanovanju na naslovu B. 3, kjer stanuje, z namenom nadaljnje prodaje neupravičeno hranil 2.117,67 gramov konoplje rastline, predpakirana konoplja v pvc vrečkah v manjših količinah in posest preciznih tehtnic pa kažejo na to, da je konopljo hranil z namenom prodaje,
konoplja rastlina pa je po navedeni Uredbi razvrščena v II. skupino prepovedanih drog,
s čimer naj bi A. A. storil kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po prvem odstavku 186. člena Kazenskega zakonika (KZ-1).
II.Po prvem odstavku 96. člena ZKP obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obtoženca ter potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika proračun.
1.Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijano sodbo obtoženega A. A. spoznalo za krivega, pri čemer v izreku sodbe ni navedlo pravne opredelitve kaznivega dejanja, iz obrazložitve sodbe pa izhaja, da je obtoženec izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po prvem odstavku 186. člena Kazenskega zakonika (KZ-1). Obtožencu je izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je po prvem odstavku 186. člena KZ-1 ob uporabi omilitvenih določb po 50. in 51. členu KZ-1 določilo kazen deset mesecev zapora, s preizkusno dobo dveh let. Po petem odstavku 186. člena KZ-1 je obtožencu odvzelo prepovedano drogo 2.155,79 gramov konoplje, po prvem odstavku 73. člena KZ-1 v zvezi s petim odstavkom 186. člena KZ-1 pa mu je odvzelo grow box črne barve z vgrajeno lučjo in žarnico, električni filter Vents (ventilator), električno časovno stikalo znamke Rohs, gnojilo Terra Flores v plastenki, gnojilo Terra Vega v plastenki, zniževalec kislosti „PH down“ v plastenki 500 ml, PH test kit 30 ml, žarnico 250 W z aluminijastim usmerjevalnikom, digitalno tehtnico Myco z merilnim območjem od 0,01 g do 50 g, sivo digitalno tehtnico z merilnim območjem od 0,01 g do 150 g in zasežene PVC vrečke. Obtožencu je na podlagi drugega odstavka 75. člena KZ-1 v zvezi s 74. členom KZ-1 naložilo v plačilo premoženjsko korist v višini 150,00 EUR. Po četrtem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je obtoženca oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, mu pa je v plačilo naložilo povrnitev krivdno povzročenih stroškov kazenskega postopka.
2.Zoper sodbo so se iz pritožbenih razlogov po 1., 2. in 3. točki 370. člena ZKP (zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona in zmotne ugotovitve dejanskega stanja) pritožili zagovorniki obtoženega. Višjemu sodišču so predlagali, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da obtožencu izreče oprostilno sodbo, podredno pa, da zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
3.Po proučitvi spisovnih podatkov in razlogov prvostopenjske sodbe višje sodišče ugotavlja, da sodba temelji na nezakonitih dokazih, česar pritožniki ne uveljavljajo, zato jo je bilo potrebno spremeniti po uradni dolžnosti.
4.Vrhovno sodišče RS je v novejših sodbah I Ips 8272/2021 z dne 12. 6. 2025, I Ips 8271/2021 z dne 14. 11. 2024, I Ips 60183/2022 z dne 13. 3. 2025 presodilo, da sam akt izročitve obremenilnega predmeta (droge) s strani storilca kaznivega dejanja ali osumljenca prekrška po svoji vsebini predstavlja voljno ravnanje, primerljivo izjavljanju samoobremenjujočih dejstev, in je zato pod zaščitno privilegija zoper samoobtožbo, katerega uresničitev v praksi zagotavlja ustrezen pravni pouk.
V sodbi I Ips 8271/2021 z dne 14. 11. 2024 je Vrhovno sodišče RS izrecno poudarilo, da kadar organi pregona zahtevajo izročitev domnevno obremenilnega predmeta od osebe, zoper katero je osredotočen sum storitve kaznivega dejanja ali prekrška, to osebo privilegij zoper samoobtožbo varuje. To velja tudi v primeru ukaza policista iz drugega odstavka 52. člena Zakon o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol), naj obdolženec ali kršitelj sam izroči predmete, saj s takšno (voljno obvladujočo) izročitvijo tvega svojo samoobremenitev. Nujen pogoj za to, da postopek z izročitvijo predmeta ne pomeni kršitve privilegija zoper samoobtožbo, je <u>prostovoljna</u> izročitev predmeta. Pri presoji prostovoljnosti je ključnega pomena, da je obdolženec ali kršitelj ustrezno poučen in da takšna izročitev ne temelji na izrabljanju njegove nevednosti. Pogoj za prostovoljnost obdolženčeve odločitve pa je ravno njegova seznanjenost s pravicami iz določbe četrtega odstavka 148. člena ZKP.
Privilegij zoper samoobtožbo obdolženca oziroma kršitelja varuje od trenutka, ko je nanj <u>osredotočeno</u> preiskovanje storitve konkretnega kaznivega dejanja oziroma prekrška. V tem trenutku je treba obdolženca poučiti o njegovih pravicah. Vrhovno sodišče RS je v sodbi I Ips 60183/2022 z dne 13. 3. 2025 posebej navedlo, da so policijska pooblastila po 51. in 52. členu ZNPPol uporabljiva le do trenutka osredotočenosti suma. Drugačna interpretacija, ki je veljala v pretekli sodni praski in je dopuščala možnost pregleda osebe tudi po osredotočenosti suma in po danem pravnem pouku ter odklonitvi prostovoljne izročitve, pomeni izničitev temelja privilegija zoper samoobtožbo, ki v taki situaciji ostaja zgolj in samo črka na papirju. Privilegij zoper samoobtožbo se tako nanaša na vsa voljna, aktivna ravnanja obdolženca in slednjemu omogoča, da v postopku (kazenskem ali prekrškovnem) ostaja povsem pasiven; s tem ga varuje pred položaji, v katerih bi bil primoran tvegati svojo samoobremenitev ali trpeti poseg policistov v svojo zasebnost (osebno preiskavo) brez ustavno in zakonsko zahtevane odredbe.
Navedeno pomeni, da predmete, ki jih ima oseba, zoper katero je osredotočen sum storitve kaznivega dejanja ali prekrška, v svoji posesti, lahko organi pregona pridobijo na dva načina: da jih osumljenec izroči prostovoljno, po tem ko je ustrezno poučen o privilegiju zoper samoobtožbo, in v kolikor tega ne želi storiti, na podlagi sodne odredbe za osebno preiskavo.
5.Obtoženemu A. A. se med drugim očita, da je 6. 11. 2017 C. C. za 150,00 EUR prodal 21,18 grama rastline konoplje. Kot izhaja iz spisovnega gradiva in razlogov izpodbijane sodbe, sta pri zasegu droge C. C. sodelovala policista D. D. in E. E., katera sta bila v postopku tudi zaslišana. O zasegu droge je bil sestavljen Uradni zaznamek o zaznavi kaznivega dejanja z dne 6. 11. 2017 (list. št. 8). Iz navedenih dokaznih virov je sodišče prve stopnje ugotovilo relevantne okoliščine primera: policisti so opravljali nadzor območja v zvezi s povečanim številom vlomnih tatvin, pripeljali so se na makadamsko parkirišče v času, ko je tja pripeljal avtobus, iz katerega je izstopil moški (zanj je bilo kasneje ugotovljeno, da gre za C. C.). Policista D. D. in E. E. sta izpovedala, da se je moški napotil proti parkiranemu vozilu, v roki je imel PVC vrečko, katero je hotel dati sopotniku v vozilu. V tistem je policist E. E. izstopil iz avtomobila, moški ga je videl in začel teči v drugo smer, med potjo je nato s sebe odvrgel neke predmete, tudi nekaj svetlikajočega. E. E. je moškega pozival, da se ustavi, ta je v tistem trenutku še nekaj stlačil v žep jakne. Po zaustavitvi so policisti ugotovili, da gre za C. C. Iz izpovedbe E. E. in D. D. nadalje izhaja, da sta neposredno zaznala, da je C. C. v žep spravil vrečko in da je bil prisoten močan vonj po konoplji. S tem je bil po navedbah policista E. E. podan sum storitve kaznivega dejanja, prav tako je obstajala velika verjetnost, da je imel C. C. pri sebi še več predmetov, katere bi bilo potrebno zaseči. Zato je C. C. podal pravni pouk s privilegijem zoper samoobtožbo (a brez pouka, da ni dolžan izročiti predmetov) in ga pozval, da kar je dal v žep, naj da iz žepa. Tega C. C. ni hotel storiti, zato je E. E. opravil pregled po 52. členu ZNPPol. Iz zapisnika o zasegu predmetov z dne 6. 11. 2017 (list. št. 9) izhaja, da so bili C. C. zaseženi naslednji predmeti: tri PVC vrečke z vsebino neznane posušene zelene rastline (najdene v notranjem žepu jakne), ena PVC vrečka z vsebino neznane posušene zelene rastline (kar je odvrgel iz oblačila pred postopkom), alu zavitek z vsebino neznane rjave barve (najden v notranjem žepu jakne) ter mobilni telefon, katerega je C. C. policistom prostovoljno izročil, po tem ko je bil o tem pravilno poučen. Iz poročila Nacionalnega forenzičnega laboratorija (NFL) z dne 5. 12. 2017 izhaja, da je bilo C. C. zaseženih 29,18 gramov prepovedane droge konoplje. Po opravljenem zasegu so policisti s C. C. opravili razgovor, v katerem je izjavil, da je drogo – konopljo kupil od obtoženca.
6.Iz opisa poteka dogajanja s kritičnega dne s strani zaslišanih policistov je jasno, da je bil zoper C. C. že pred zasegom predmetov osredotočen sum storitve kaznivega dejanja po prvem odstavku 186. člena KZ-1. Policist E. E. je C. C. seznanil s privilegijem zoper samoobtožbo, po prejemu pravnega pouka pa C. C. kot domnevni storilec kaznivega dejanja ni želel izročiti predmetov. Policist E. E. je nato segel v žep C. C. črne jakne, iz katere je bila zasežena droga, in opravil njegov osebni pregled. Glede na takšen potek okoliščin, upoštevajoč pravni pouk in neprostovoljno izročitev predmetov, je policija zoper C. C. izvedla osebno preiskavo, ki pa je bila brez ustrezne sodne odredbe. Ker je bil zoper C. C. utemeljen sum osredotočen, bi policija predmete lahko pridobila le z njegovo prostovoljno izročitvijo po danem pravnem pouku v zvezi s privilegijem zoper samoobtožbo (na kar C. C. ni pristal) ali pa s pridobitvijo odredbe sodišča za osebno preiskavo.
7.Pritožbeni senat tako ugotavlja, da je bil pregled osebe in zaseg droge opravljen v nasprotju z določbami Zakona o kazenskem postopku, ki urejajo osebno preiskavo. Ta med drugim določa, da je za izvedbo osebne preiskave potrebna odredba sodišča (prvi odstavek 215. člena ZKP), pri preiskavi pa morata biti navzoči tudi dve polnoletni osebi (tretji odstavek 216. člena ZKP). Zakon le izjemoma dopušča izvedbo osebne preiskave brez odredbe in brez navzočnosti prič v primeru, ko policisti izvršujejo sklep o privedbi ali ko komu vzamejo prostost, če je podan sum, da ima ta orožje za napad, ali sum, da bo odvrgel, skril ali uničil predmete, ki mu jih je treba vzeti kot dokazilo v kazenskem postopku (četrti odstavek 218. člena ZKP). Takšna (izjemna) situacija glede na povzete okoliščine konkretnega primera ni bila podana. Zato pa je v dani situaciji veljala dokazna prepoved iz 219. člena ZKP, da sodišče svojo odločbe ne sme opreti na dokaze, ki so bili pridobljeni v (osebni) preiskavi, opravljeni brez pisne odredbe sodišča, ali brez oseb, ki morajo biti navzoče pri preiskavi. Zaseg droge C. C. je bil torej nezakonit, saj je bil izveden v nasprotju z navedenimi določbami ZKP.
8.Nezakonit zaseg droge od kupca C. C. (zoper katerega se v zvezi z obravnavanim dogodkov vodi ločen kazenski postopek) predstavlja nezakonitost dokaza tudi v konkretnem kazenskem postopku zoper obtoženega A. A., saj je bil dokaz pridobljen s kršitvijo določb kazenskega postopka in se tako nanj skladno z drugim odstavkom 18. člena ZKP sodba ne sme opreti. Dokazna prepoved opiranja sodne odločbe na protiustavno ali nezakonito pridobljene (izvorne) dokaze pa se razširja tudi njihove »sadeže« (izvedene dokaze) – gre za dokaze, ki so sicer bili pridobljeni zakonito, a izvirajo iz nedovoljenega dokaza (t.i. sadeži zastrupljenega drevesa).
K očitku prodaje konoplje C. C.
9.Po zasegu droge C. C. je policija z njim opravila razgovor. Iz Uradnega zaznamka o zaznavi kaznivega dejanja z dne 7. 11. 2017 (list. št. 14), Uradnega zaznamka o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah kaznivega dejanja z dne 9. 11. 2017 (list. št. 15) in izpovedbe policista E. E. izhaja, da je bilo pri zbiranju obvestil od C. C. ugotovljeno, da je zaseženo drogo kupil od obtoženca. C. C. je policistom po predhodno podani privolitvi za preiskavo elektronskih naprav pokazal tudi vsebino komunikacije z obtožencem, za katero je trdil, da je potekala v zvezi z nakupom droge. Na vse navedene dokaze tj. izpovedbo policistov glede zasega droge C. C., ki je skladna tudi z zapisanim v UZ-jih, zapisnik o zasegu predmetov z dne 6. 11. 2017 (list. št. 9), poročilo NFL z dne 7. 11. 2017 (list. št. 13) in z dne 5. 12. 2017 (priloga C91 – C94) in zaseženo komunikacijo (list. št. 33-35), je sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe oprlo odločitev, da je obtožencu očitek prodaje droge konoplje C. C. z dne 6. 11. 2017 dokazan. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v obravnavanem primeru obstajala neposredna vzročna zveza med zasegom droge C. C., ki je bila pridobljena z nezakonitim postopanjem policije, ter vsemi na tej podlagi izvedenimi dokazi. Policisti so do teh dokazov prišli prav z aktivnim izkoriščanjem izvorno nezakonitega materialnega dokaza (droge). Vzročna zveza se namreč kaže že v časovni in vsebinski povezanosti posameznih dejanj, ki so jih izvedeli organi pregona. Takoj po nezakonitem zasegu droge so policisti s C. C. opravili razgovor, pri katerem so izhajali prav iz dejstva, da mu je bila droga zasežena, in ga soočili z obremenilnim predmetom. Prav to soočenje je predstavljalo ključen impulz za njegovo izjavo o izvoru droge, pri čemer pa brez nezakonitega zasega policija ne bi imela niti podlage niti povoda za takšno usmerjeno zbiranje obvestil.
K očitku proizvodnje prepovedane droge in hrambe prepovedane droge z namenom nadaljnje prodaje
10.Na podlagi zgoraj navedenih dokazov, ki so izvirali iz nezakonitega zasega droge C. C., so policisti v nadaljevanju pridobili odredbo za hišno preiskavo stanovanja in drugih prostorov na naslovu B. ulica 3, ki jih je uporabljal obtoženec, in odredbo za osebno preiskavo obtoženca. Pri hišni preiskavi so bile najdene tri sadike konoplje rastline, oprema za gojenje rastline in razni pripomočki ter gnojila za hitro rast, merilni tehnici, prav tako je bilo zaseženih 2.117,67 gramov posušene konoplje, ki je bila najdena v večji papirni vrečki, steklenem kozarcu, plastični posodici in v več PVC vrečkah v manjših količinah. Sodišče prve stopnje se je na dokaze, pridobljene pri hišni preiskavi, sklicevalo pri presoji obtoženčeve kazenske odgovornosti in presodilo, da je storil kaznivo dejanje po prvem odstavku 186. člena KZ-1 v izvršitvenih oblikah proizvodnje prepovedane droge, hrambe z namenom prodaje in prodaje. Dokazi, na katere je prvostopenjsko sodišče oprlo sodbo, so bili pridobljeni tekom hišne preiskave, ki je bila sicer opravljena po odredbi sodišča, vendar na podlagi izvorno nedovoljenih dokazov, na katere se je preiskovalna sodnica v odredbi za hišno preiskavo z dne 16. 11. 2017 (list. št. 52 – 55) tudi sklicevala. V tej posledici so tudi dokazi pridobljeni tekom hišne preiskave nezakoniti.
Odločitev pritožbenega sodišča
11.Izpodbijana sodba je ob vsem pojasnjenem obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb kazenskega postopka po 8. točki prvega odstavka 371. člena ZKP, na katero pritožbeno sodišče skladno s 1. točko prvega odstavka 383. člena ZKP pazi po uradni dolžnosti. Pritožbeno sodišče ob tem pojasnjuje, da gre za neodpravljivo kršitev, ki je prvostopenjsko sodišče v novem sojenju na noben način ne more sanirati. Prepoved opiranja sodbe na nezakonito pridobljene dokaze pa posledično pomeni izostanek materialnih dokazov, s katerim je sploh mogoče dokazovati temeljni zakonski znak očitanega kaznivega dejanja po prvem odstavku 186. člena KZ-1 – sam obstoj prepovedane droge.
12.Drugi odstavek 392. člena ZKP določa, da se v primeru bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena tega zakona, sodba sodišča prve stopnje ne sme razveljaviti, če bi bila razveljavitev samo iz tega razloga v škodo obtoženca. Takšna situacijo po stališču kazenske teorije nastopi, če bi nedovoljeni dokaz, na katerega bi se sodba opirala, obtoženca razbremenjeval. V slednjem primeru bi bila razveljavitev sodbe v škodo obtoženca.
13.Višje sodišče v Ljubljani je v zadevi II Kp 17143/2015 z dne 8. 3. 2021 v podobni procesni situaciji zavzelo stališče, da je potrebno besedno zvezo „v škodo obtoženca“ razlagati tudi širše. Glede na procesno stanje zadeve, ki je podano tudi v danem primeru, da v novem sojenju pred prvostopenjskim sodiščem tudi z morebitnimi drugimi dokazi ne bi bilo mogoče doseči drugačnega procesnega izida postopka, kakor oprostilne sodbe, bi bila odločitev, da se izpodbijana sodba razveljavi in ponovno izvede postopek pred sodiščem prve stopnje, dejansko v škodo obtoženca. Poleg vseh nevšečnosti, ki jih prinese že samo sodelovanje v kazenskem postopku, ne gre spregledati tudi drugih pravnih posledic uvedenega kazenskega postopka (22. člen ZKP), pa tudi dejanskih – ni namreč zanemarljiva morebitna družbena stigma osebe, ki ima status obtoženca.<sup> </sup>V prid stališču spremembe sodbe pa govori tudi načelo ekonomičnosti postopka (15. člen ZKP). Že z vidika splošne procesne smiselnosti in ekonomičnosti ne bi bilo racionalno ponovno angažirati celotnega državnega aparata za vodenje kazenskega postopka, katerega izid bi bil znan že vnaprej; še posebej ob upoštevanju, da je enak rezultat mogoče doseči že v tej fazi postopka z razlago norme iz drugega odstavka 392. člena ZKP.
14.Primerjava procesnih situacij v konkretnem primeru, kjer je na tnalu razveljavitev sodbe na eni strani in sprememba v oprostilno sodbo na drugi, tako nedvomno pokaže, da bi bila razveljavitev sodbe v škodo obtoženca. Nezakonito postopanje organov pregona ter na tem v celoti temelječa prvostopenjska sodba je od pritožbenega sodišča terjala, da za obtoženca sprejme najbolj ugodno možno procesno odločitev, kar lahko v danem primeru predstavlja le oprostilna sodba. Glede na takšno stanje stvari je tako na mestu sprememba izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti v oprostilno sodbo. Iz navedenih razlogov se pritožbeno sodišče ni posebej opredeljevalo do pritožbenih navedb (prodaja droge C. C. zaradi njegovih zdravstvenih težav, gojenje sadik konoplje za lastno uporabo zaradi obtoženčevih zdravstvenih težav, zasežena konoplja je bila industrijska konoplja zaradi nizke vsebnosti THC).
15.Prvostopenjsko sodišče je v točki III in IV izreka obtožencu na podlagi petega odstavka 186. člena KZ-1 odvzelo prepovedano drogo konopljo, kot varnostni ukrep po 73. členu KZ-1 pa mu je odvzelo tudi pripomočke za njeno gojenje. Zaradi spremembe obsodilne sodbe v oprostilno sodbo je za odvzem predmetov odpadla navedena pravna podlaga. Odvzem predmetov v primeru, ko se kazenski postopek konča s sklepom o ustavitvi postopka, je določen v prvem odstavku 498. člena ZKP. Predmeti, ki se po kazenskem zakonu smejo ali morajo vzeti, se vzamejo tudi tedaj, kadar se kazenski postopek ne konča s sodbo, s katero se obtoženec spozna za krivega, če je nevarno, da bi bili uporabljeni za kaznivo dejanje ali če to zahtevajo koristi splošne varnosti ali razlogi morale. O odvzemu predmetov se izda poseben sklep (drugi odstavek 498. člena ZKP).
16.Glede na sprejeto odločitev je pritožbeno sodišče odločilo, da stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obtoženca ter potrebni izdatki in nagrada zagovornikov skladno s prvim odstavkom 96. člena ZKP obremenjujejo proračun.
-------------------------------
1Horvat, Zakon o kazenskem postopku s komentarjem (ZKP), Ljubljana 2004, str. 845.