24. 5. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Simone Voglar iz Celja, ki jo zastopa Rafael Mohorko, odvetnik v Celju, na seji 24. maja 2007

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 36/04 – ur. p. b.) in Zakona o tajnih podatkih (Uradni list RS, št. 50/06 – ur. p. b.) se zavrne.

2.Pobudnica sama nosi stroške postopka s pobudo.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnica izpodbija Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in Zakon o tajnih podatkih (v nadaljevanju ZTP). Navaja, da je tožnica v delovnem sporu, v katerem je sodišče na njeno pobudo od tožene stranke zahtevalo predložitev posameznih listin v dokazne namene. Tožena stranka naj bi te listine sodišču sicer predložila, vendar zgolj v enem izvodu, pri čemer naj bi se sklicevala na to, da gre za listine zaupne narave, s katerimi se ima pobudnica možnost seznaniti le na sodišču v prisotnosti pooblaščene osebe in ob predhodnem podpisu izjave o varovanju tajnosti, njihovo kopiranje pa ji ni dovoljeno. Meni, da ji je na takšen način zagotovljen samo formalen dostop do sodišča in da ji v postopku niso zagotovljene enake možnosti kot toženi stranki. Hkrati navaja, da ZTP in ZPP sploh ne urejata vprašanj v zvezi z možnostjo dostopa pravdnih strank do listin s tajno vsebino oziroma vprašanj v zvezi dopustnostjo uporabe takšnih listin v sodnih postopkih. ZTP še očita, da omogoča arbitrarno odločanje o tem, kateri podatki se lahko opredelijo kot tajni. Zatrjuje neskladje izpodbijane ureditve z načeli pravne države (2. člen Ustave), z načelom enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) in s pravico do enakega varstva pravic (22. člen Ustave). Priglaša stroške postopka in prosi za oprostitev plačila sodnih taks.

2.Državni zbor v odgovoru na pobudo navaja, da pobudnica z navedbami, da naj bi bila vložena pobuda sredstvo, ki naj bi ji omogočilo hitrejšo odločitev sodišča v delovnem sporu, ni izkazala pravnega interesa za vložitev pobude, sicer pa meni, da je pobuda neutemeljena. Določbe izpodbijanih zakonov pomenijo po mnenju Državnega zbora zadostno podlago za njihovo ustavnoskladno uporabo v sodnih postopkih. Navaja tudi, da dejstvo, da pobudnica listin s tajnimi podatki ne sme kopirati, pobudnici ne preprečuje, da se z njimi seznani in nanje odgovori. Prav tako meni, da ne gre za poseg v pravico do enakega obravnavanja strank.

3.Vlada meni, da izpodbijana zakona nista v neskladju z Ustavo. V zvezi z očitki pobudnice o obstoju neustavne pravne praznine navaja, da ZTP sicer res ne vsebuje posebnih določb o dostopu strank sodnih postopkov do tajnih podatkov, vendar pa iz njegovih določb izhaja, da lahko do tajnih podatkov dostopa tudi oseba, ki za to izkaže upravičen in na zakonu temelječ pravni interes (7. člen in drugi odstavek 33. člena ZTP). V zvezi s tem se sklicuje tudi na določbo 230. člena ZPP, ker meni, da je primer, ko se stranka pred sodiščem sklicuje na listino tajne narave, smiselno podoben primeru, ko v zvezi s takšnimi podatki predlaga zaslišanje priče. Za izvedbo takšnih dokazov mora biti po mnenju Vlade pridobljeno predhodno "dovoljenje" organa, ki je določil tajnost podatka, ki pa naj bi se v primeru, ko se pristojni organ v pravdnem postopku sam sklicuje na listino s tajnimi podatki oziroma jo na podlagi predhodne zahteve predloži sodišču, predpostavljalo. Prepoved prepisovanja in kopiranja takšnih listin naj bi bila utemeljena s tem, da stranka praviloma nima zagotovljenih fizičnih, organizacijskih in tehničnih ukrepov za varovanje tajnih podatkov. Dejstvo, da je pravica stranke do seznanitve z listino v takšnem primeru omejena na njeno pregledovanje, stranki po mnenju Vlade tudi ne onemogoča statusa aktivnega udeleženca v postopku, prav tako pa ne gre za neenakost med strankama, ki bi lahko pomenila kršitev 22. člena Ustave. S sklicevanjem na določbo 5. člena in na določbe od 10. do 21. člena ZTP zavrača Vlada tudi očitke pobudnice o možnosti samovoljne odločitve organa oziroma pooblaščene osebe o določitvi stopnje tajnosti podatka. Navaja, da vsebuje ZTP vrsto jamstev, s katerimi se želi omejiti določitev tajnosti podatkov le na utemeljene primere (6. člen, drugi odstavek 12. člena, prvi odstavek 14. člena, prvi odstavek 15. člena in 21. člen). Posameznik, ki meni, da so podatki določeni kot tajni v nasprotju z ZTP, lahko skladno z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/03 in nasl. –v nadaljevanju ZDIJZ) oziroma z Zakonom o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 – ZInfP) zahteva tudi umik tajnosti podatka.

B. – I.

4.Državni zbor meni, da pobudnica ne izkazuje pravnega interesa za presojo izpodbijanih predpisov. V zvezi s tem sicer pravilno ugotavlja, da navedbe pobudnice, da vlaga pobudo z namenom pospešitve delovnega spora, v katerem se zastavljajo vprašanja v zvezi z uporabo tajnih podatkov v sodnih sporih, same po sebi ne zadoščajo za utemeljitev pravnega interesa. Vložena pobuda na Ustavno sodišče namreč ne pomeni ovire za nadaljevanje delovnega spora. Vendar pa pri presoji izkazanosti pravnega interesa pobudnice za pobudo ni mogoče prezreti, da iz vsebine pobude dovolj jasno izhaja, da jo vlaga pobudnica zlasti zato, ker meni, da vprašanja v zvezi z možnostjo uporabe listin s tajnimi podatki v postopku pred sodišči v veljavni zakonski ureditvi, na podlagi katere bo moralo odločati tudi sodišče v konkretnem delovnem sporu, niso urejena v skladu z Ustavo. To pa za utemeljitev pravnega interesa pobudnice zadostuje, saj bi lahko morebitna ugoditev pobudi vplivala na njen položaj v konkretnem delovnem sporu.

B. – II.

OBRAVNAVA OČITKOV O OBSTOJU NEUSTAVNE PRAVNE PRAZNINE

5.Pobudnica zakonodajalcu očita, da ni uredil vprašanj v zvezi z možnostjo dostopa pravdnih strank do listin s podatki tajne narave oziroma vprašanj v zvezi z možnostjo uporabe takšnih listin v dokazne namene v postopku pred sodiščem. Zatrjuje obstoj neustavne pravne praznine. Takšni očitki pobudnice bi lahko bili relevantni z vidika skladnosti izpodbijane ureditve z načeli pravne države iz 2. člena Ustave. Njihova utemeljenost je odvisna od tega, ali na podlagi veljavnih predpisov dejansko ni mogoče določiti pravnega položaja strank sodnih postopkov v takšnih primerih.

6.ZTP ureja skupne osnove enotnega sistema določanja, varovanja in dostopa do tajnih podatkov z delovnega področja državnih organov Republike Slovenije, ki se nanašajo na javno varnost, obrambo, zunanje zadeve ali obveščevalno in varnostno dejavnost države. Skladno s 7. členom tega zakona je dostop do tajnih podatkov omejen in mogoč na način in ob pogojih, določenih s tem zakonom in s predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, ter na način in ob pogojih, določenimi z drugimi sistemskimi postopkovnimi zakoni ali mednarodnimi pogodbami, ki jih je sklenila Republika Slovenija.

7.ZPP kot eden izmed v 7. členu ZTP omenjenih sistemskih postopkovnih zakonov ima v zvezi z obravnavano problematiko le eno posebno določbo. V 230. členu določa, da kot priča ne sme biti zaslišan, kdor bi s svojo izpovedbo prekršil dolžnost varovanja uradne ali vojaške skrivnosti, dokler ga pristojni organ ne odveže te dolžnosti, kar pomeni, da je izvedba takšnega dokaza mogoča le ob predhodni odločitvi organa, ki je določil tajnost podatka, da pričo odveže varovanja tajnosti. Vlada sicer meni, da je mogoče to določbo smiselno uporabiti tudi v primeru, ko se kot dokazno sredstvo uporablja listina s tajnimi podatki. Vendar pa takšna razlaga, glede na to, da ZPP v zvezi z izvedbo listinskih dokazov sicer odkazuje na smiselno uporabo nekaterih določb o izvedbi dokaza s pričami, med temi določbami pa ne navaja določbe 230. člena ZPP (glej tretji odstavek 227. člena ZPP), ni mogoča.

8.Dostop do tajnih podatkov ureja ZTP v IV. poglavju. Člen 31 ZTP v prvem odstavku določa, da imajo pravico dostopa do tajnih podatkov samo tiste osebe, ki imajo dovoljenje in se morajo s temi podatki seznaniti zaradi opravljanja funkcije ali delovnih nalog, in sicer samo do tajnih podatkov stopnje tajnosti, določene v dovoljenju. Drugi odstavek tega člena določa, da nihče ne sme dobiti tajnega podatka prej in v večjem obsegu, kot je to potrebno za opravljanje njegovih delovnih nalog ali funkcije. Iz prvega odstavka 35. člena v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZTP izhaja, da se lahko tajni podatki posredujejo (tudi) dobaviteljem, izvajalcem gradenj ali izvajalcem storitev, ki so jim posredovani zaradi izvršitve naročil organov, ki pri izvajanju zakonsko določenih nalog pridobijo tajne podatke ali razpolagajo z njimi. Iz navedenega izhaja, da ZTP primarno ureja vprašanja v zvezi z dostopom do tajnih podatkov za osebe, ki se morajo s takšnimi podatki seznaniti v zvezi z opravljanjem funkcije ali v zvezi z izvajanjem delovnih nalog v organih, ki pri izvajanju svojih nalog razpolagajo s tajnimi podatki. Ne glede na navedeno pa je na podlagi drugega odstavka 33. člena ZTP, ki določa, da lahko predstojnik organa na zahtevo pristojnih organov osebo, ki se je v okviru svojega dela seznanila s tajnimi podatki, za namen in v obsegu, ki ga vsebuje zahteva pristojnega organa, razreši dolžnosti varovanja tajnosti podatka, ki mu je bila določena tajnost v tem organu, mogoče sklepati, da lahko predstojnik organa dovoli tudi posredovanje tajnih podatkov z namenom njihove uporabe v sodnem postopku. Posledično je (v okviru veljavnih predpisov) upravičen določiti tudi način, na katerega se lahko stranke pravdnega postopka seznanijo s takšnimi podatki. Glede na navedeno so očitki pobudnice o neskladju izpodbijanih predpisov z načeli pravne države iz 2. člena Ustave neutemeljeni.

9.Na tem mestu je treba kot neutemeljene zavrniti tudi očitke pobudnice o neustavnosti ZTP, ker naj bi omogočal arbitrarno opredelitev podatkov kot tajnih. Vlada namreč utemeljeno opozarja na določbe ZTP, ki pomenijo vsebinske omejitve pri določanju podatkov kot tajnih oziroma s katerimi se poskuša zagotoviti določitev tajnosti podatkov le v res utemeljenih primerih (glej npr. določbe členov 5, 6 in 10 do 21 ZTP). Utemeljeno v zvezi s tem pa je tudi opozorilo Vlade, da ima posameznik, ki meni, da so podatki določeni kot tajni v nasprotju z ZTP, pri pristojnem organu možnost zahtevati umik tajnosti podatka, zoper odločbo tega organa pa ima pravico do pritožbe, o kateri odloča pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja, zoper odločbo pooblaščenca pa še upravni spor (glej četrti odstavek 6. člena in 21., 27. ter 31. člen ZDIJZ).

OBRAVNAVA OČITKOV O NEUSTAVNOSTI OMEJITEV V ZVEZI Z DOSTOPOM STRANKE DO LISTIN S TAJNI PODATKI

10.Navedbe pobudnice o omejenem dostopu do listin s tajnimi podatki v pravdnem postopku bi lahko bile upoštevne z vidika ustavne pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, ki pomeni uporabo splošnega načela o enakosti vseh pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) na področju sodnega varstva pravic. Omenjena pravica strankam postopka sicer ne zagotavlja neomejene pravice do izvedbe predlaganih dokazov, vendar pa morajo omejitve v zvezi z možnostjo strank do izvajanja dokazov v svojo korist ustrezati zahtevam poštenega sodnega postopka, vključno z zahtevo po zagotovitvi procesne enakopravnosti strank. Omejen dostop strank postopka do listin tajne narave je sicer mogoče utemeljiti z javnim interesom po varstvu podatkov tajne narave, pri čemer pa s takšnimi omejitvami ne sme biti okrnjeno samo bistvo omenjene ustavne pravice, katere namen je strankam postopka zagotoviti možnost aktivnega sodelovanja v postopku in s tem učinkovitega varstva njihovih pravic, pod pogoji, ki jih ne postavljajo v občutno slabši položaj v primerjavi z drugo stranko.

11.V obravnavani zadevi očita pobudnica neskladje z 22. členom Ustave ureditvi, v skladu s katero lahko predstojnik organa, v katerem je bila določena tajnost posameznih podatkov, ob posredovanju listin s takšnimi podatki za namen njihove uporabe v postopku pred sodiščem določi, da se te listine ne smejo kopirati in da se lahko nasprotna stranka postopka z njimi seznani le na sodišču. Prepoved kopiranja takšnih listin (ob predpostavki, da sodišče stranki, ki ji niso vročene kopije teh listin, zagotovi primerne pogoje za seznanitev z vsebino teh listin v prostorih sodišča in ji da pri tem na voljo zlasti potreben čas za seznanitev) te stranke ne onemogoča v pravici do uporabe takšnih listin v dokazne namene v sodnem sporu in zato sama po sebi ne more utemeljiti kršitve pravice iz 22. člena Ustave. Dejstvo, da eni izmed strank postopka ni zagotovljena možnost kopiranja takšnih listin, pa tudi ne pomeni takšne kvalitativne neenakosti med strankama postopka glede možnosti učinkovitega uveljavljanja njunih pravic, da bi lahko bilo upoštevno z vidika morebitne kršitve pravice do enakopravnega položaja strank v postopku kot enega izmed vidikov ustavne pravice iz 22. člena Ustave. Zato so očitki o neskladju izpodbijane ureditve z 22. členom Ustave očitno neutemeljeni (glej tudi 4. točko obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča št. Up-220/05 z dne 29. 3. 2007, Uradni list RS, št. 34/07). Morebitne kršitve te človekove pravice, do katerih bi prišlo ob izvajanju te ureditve v konkretnem sodnem postopku, pa bi lahko pobudnica uveljavljala s pravnimi sredstvi.

ODLOČITEV USTAVNEGA SODIŠČA

12.Glede na navedeno je Ustavno sodišče pobudo kot očitno neutemeljeno zavrnilo (1. točka izreka). Neutemeljena je tudi zahteva pobudnice za povračilo stroškov postopka s pobudo. V postopku pred Ustavnim sodiščem nosi namreč vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače (prvi odstavek 34. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS). Za drugačno odločitev bi morali obstajati posebni razlogi, ki jih pritožnik ne navaja. Ustavno sodišče je zato odločilo, kot izhaja iz 2. točke izreka. Glede prošnje pobudnice za oprostitev plačila sodnih taks pa ji Ustavno sodišče pojasnjuje, da se v postopku pred Ustavnim sodiščem sodne takse ne plačujejo.

C.

13.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena in prvega odstavka 34. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnici in sodniki dr. Zvonko Fišer, dr. Franc Grad, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik

dr. Janez Čebulj

Dostop brez posebnega dovoljenja imajo le nekateri funkcionarji, za katere se šteje, da dobijo dovoljenje z začetkom funkcije oziroma opravljanja dela in podpisom izjave, da so seznanjene s tem zakonom in drugimi predpisi, ki urejajo varovanje tajnih podatkov, in da se zavezujejo s tajnimi podatki ravnati v skladu s temi predpisi (3. člen ZTP). To so: predsednik republike, predsednik vlade, poslanci, državni svetniki, župani in občinski svetniki, ministri in predstojniki vladnih služb, ki so neposredno odgovorni predsedniku vlade, varuh človekovih pravic in njegovi namestniki, guverner, namestnik in vice guverner centralne banke, člani računskega sodišča, sodniki, državni tožilci, generalni državni pravobranilec in informacijski pooblaščenec.