Jedro

Začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave predstavlja procesno oviro, ki začasno preprečuje izvršbo zoper insolventnega dolžnika in povzroči prekinitev vseh postopkov izvršbe in zavarovanja. Ratio legis smiselne uporabe prvega odstavka 132. člena ZFPPIPP v postopku poenostavljene prisilne poravnave je v tem, da so dolžniku omogoči primeren čas, da sestavi posodobljen seznam terjatev.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izvršilni postopek prekinilo z dnem 3. 5. 2015. 2. Zoper sklep vlaga upnik po svojem pooblaščencu pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da v obravnavanem primeru v postopku poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom upnikova terjatev ni navedena v posodobljenem seznamu terjatev, zato ni razlogov za prekinitev izvršilnega postopka. Sklicuje se na sklep Višjega sodišča v Kopru II Ip 69/2015 in v njem zavzeto stališče o smiselni uporabi 132. člena ZFPPIPP. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se le-ta razveljavi in zadeva vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, ter priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ.

5. Višje sodišče uvodoma ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v izreku izpodbijanega sklepa sicer zapisalo dan prekinitve 3. 5. 2015 namesto 3. 5. 2016, vendar pa navedena navedba napačnega datuma po presoji višjega sodišča predstavlja le očitno pisno pomoto (ki jo lahko sodišče prve stopnje kadarkoli popravi – prvi odstavek 328. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), na možnost preizkusa izpodbijane odločitve pa ne vpliva, saj je iz obrazložitve izpodbijanega sklepa in podatkov v spisu povsem jasno, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom izvršilni postopek prekinilo z dnem 3. 5. 2016. 6. Izpodbijano odločitev je sodišče prve stopnje oprlo na določbo prvega odstavka 132. člena v zvezi s prvo alinejo drugega odstavka 221.b člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP, in ugotovitev, da se je 3. 5. 2016 nad dolžnikom začel postopek poenostavljene prisilne poravnave.

7. Takó odločitev sodišča prve stopnje kot razlogi zanjo so po presoji višjega sodišča pravilni. Upnik v pritožbi sicer pravilno opozarja na okoliščino, da je treba določbo 132. člena ZFPPIPP v skladu z drugim odstavkom 221.b člena ZFPPIPP v primeru postopka poenostavljene prisilne poravnave uporabljati smiselno, vendar pa je sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru to tudi ustrezno upoštevalo. Začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave namreč predstavlja procesno oviro, ki začasno preprečuje izvršbo zoper insolventnega dolžnika in povzroči prekinitev vseh postopkov izvršbe in zavarovanja.(1) Ratio legis smiselne uporabe prvega odstavka 132. člena ZFPPIPP v postopku poenostavljene prisilne poravnave je namreč v tem, da so dolžniku omogoči primeren čas, da sestavi posodobljen seznam terjatev.(2) Smiselna uporaba določbe prvega odstavka 132. člena ZFPPIPP pa nadalje narekuje, da mora izvršilno sodišče po objavi posodobljenega seznama terjatev (četrti in peti odstavek 221.d člena ZFPPIPP) upoštevati, ali je upnikova (navadna) terjatev, ki se izterjuje v konkretnem izvršilnem postopku, navedena v tem seznamu ali ne. Če terjatev v posodobljenem seznamu terjatev ni navedena, poenostavljena prisilna poravnava nanjo ne učinkuje, navedeno pa pomeni, da ni več razloga, da je izvršilni postopek prekinjen.(3)

8. Glede na navedeno bo moralo v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje v nadaljevanju postopka preveriti utemeljenost upnikovih pritožbenih navedb, da terjatve, ki jo izterjuje v tem postopku, ni med terjatvami iz posodobljenega seznama terjatev, in glede na zgoraj pojasnjeno ustrezno postopati. Pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega ugotovitvenega sklepa o prekinitvi izvršilnega postopka, do katere je prišlo po samem zakonu, pa s pritožbenim sklicevanjem na posodobljeni seznam terjatev, objavljen že po izdaji izpodbijanega sklepa (2. 6. 2016), upnik ne more uspešno izpodbijati. Višje sodišče je zato pritožbo upnika kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Upnik s pritožbo ni uspel, zato je višje sodišče sklenilo, da sam krije svoje pritožbene stroške (peti odstavek 38. člena ZIZ).

Op. št. (1): Zakon tudi ne loči med postopkom izvršbe na podlagi izvršilnega naslova in postopkom izvršbe na podlagi verodostojne listine. Glej tudi, sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Ip 1596/2015 z dne 16. 7. 2015. Op. št. (2):Tako tudi, sklep Višjega sodišča v Celju II Ip 216/2015 z dne 11. 6. 2015. Glej tudi Plavšak, N., Poenostavljena prisilna poravnava, Pravna praksa, 2013, št. 23. Op. št. (3): Enako stališče je razvidno tudi iz sklepa Višjega sodišča v Kopru II Ip 69/2015 z dne 26. 3. 2015, na katerega se v pritožbi sklicuje upnik, pri čemer pa iz obrazložitve ni mogoče razbrati, ali je sodišče prvem stopnje v tem primeru v času izdaje sklepa že razpolagalo s posodobljenim seznamom terjatev.