Jedro

Za nastop fikcije je tako odločilno kdaj je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pisanju in iztek 15-dnevnega roka, kar pomeni na zadnji dan 15-dnevnega roka. Fikcija vročitve ne nastopi z dnem, ko je naslovniku puščeno pisanje po izteku roka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrglo pritožbo dolžnika z dne 14. 7. 2020. Ugotovilo je, da je dolžnik zoper sklep z dne 15. 6. 2020, ki ga je prejel 3. 7. 2020, vložil pritožbo 14. 7. 2020, to je po preteku 8-dnevnega roka.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo dolžnik brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da je 14. 7. 2020 pravočasno elektronsko vložil "ugovor" zoper sklep, ki mu je bil vročen 7. 7. 2020. Zahteva ugotovitev zakaj se šteje, da je bila pritožba oddana po preteku 8-dnevnega roka.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo po pooblaščencu navaja, da je pritožba neutemeljena, saj iz sklepa jasno izhaja, da je dolžnik prejel sklep 3. 7. 2020, ugovor zoper ta sklep je vložil 14. 7. 2020, kar ob upoštevanju 8-dnevnega roka za ugovor pomeni, da je bil prepozen.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sklep z dne 15. 6. 2020, da se šteje ugovor dolžnika za umaknjenega, mu je bil vročen s takoimenovano fikcijo, urejeno v 142. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Tretji in četrti odstavek omenjenega člena ZPP določata za primer, če vročitev po 140. členu tega zakona ni možna, se osebna vročitev fizični osebi opravi tako, da vročevalec pisanje izroči sodišču, ki je vročitev odredilo, če gre za vročitev po pošti, pa pošti v kraju njegovega stanovanja, v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih stanovanja pa pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Na obvestilu in na pisanju, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok za takšno ravnanje in dan, ko je obvestilo pustil naslovniku, ter se podpiše. Vročitev po prejšnjem odstavku se šteje za opravljeno z dnem, ko naslovnik pisanje dvigne. Namesto naslovnika lahko pisanje dvigne oseba, ki jo je naslovnik na pošti pooblastil kot pooblaščenca za dvig pisanj, če je pooblastilo deponirano na pošti in se ta oseba na pošti identificira z osebnim dokumentom s fotografijo. Ta oseba na vročilnici poleg svojega podpisa pripiše besedi »po pooblastilu«. Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka, na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti. Po preteku tega roka vročevalec pusti pisanje iz prejšnjega odstavka v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. Če naslovnik nima predalčnika ali je ta neuporaben, se pisanje vrne sodišču, na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti. Za nastop fikcije je tako odločilno kdaj je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pisanju in iztek 15-dnevnega roka, kar pomeni na zadnji dan 15-dnevnega roka1. Fikcija vročitve ne nastopi z dnem, ko je naslovniku puščeno pisanje po izteku roka2. 6. Iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi sklepa o ugovoru z dne 15. 6. 2020 izhaja, da je vročevalec 18. 6. 2020 v dolžnikovem hišnem predalčniku pustil obvestilo kje je pismo z navedbo roka 15 dni, v katerem ga mora prevzeti. To obvestilo je javna listina in v skladu s prvim odstavkom 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. Ker dolžnik obrazloženo ne izpodbija dokaznega pomena javne listine po puščenem obvestilu 18. 6. 2020, sodišče ni izvajalo dokazov s poizvedbo pri Pošti Slovenije d.d. ter pismonoši, ki je vročal pošto v nabiralnik, in z zaslišanjem direktorja dolžnika. Glede na zakonsko fikcijo je datum vročitve zadnji 15. dan od obvestila, kar je bilo 3. 7. 2020 (petek) in je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Ne drži, da je bil sklep vročen dolžniku 7. 7. 2020, kar je en dan po puščenem pisanju v nabiralniku 6. 7. 2020. Zadnji dan 8-dnevnega pritožbenega roka je bil, prestavljeno iz sobote 11. 7. 2020, ponedeljek 13. 7. 2020. Dolžnik je vložil pritožbo 14. 7. 2020, kar priznava v pritožbi. To je bilo prepozno in sodišče prve stopnje jo je pravilno zavrglo.

7. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

8. Upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker ti niso bili potrebni za izvršbo po petem odstavku 38. člena ZIZ, saj z odgovorom ni pripomogel k odločitvi sodišča druge stopnje.

1 Sklepa Vrhovnega sodišča RS II Ips 393/2010, II Ips 39/2012. 2 Sklepi VSL II Cpg 300/2016, I Cp 3071/2015, I Cpg 413/2013.