Jedro

Kljub temu,da je v odloku naveden kot lastnik zemljišča J.Z., in zemljiškoknjižni podatki kažejo, da je bila sedanja pritožnica že vknjižena kot lastnica te nepremičnine v času izdaje odloka, pritožbeno sodišče, glede na vse okoliščine primera meni, da to neskladje ne more biti ovira za predlagani vpis zaznambe v navedeni smeri. Zaznamba predstavlja vpis pravnih dejstev, za katera zakon določa, da se vpisujejo v zemljiški knjigi.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se kot neutemeljen zavrne ugovor sedanje pritožnice zoper zemljiškoknjižni sklep istega sodišča, opr. štev. Dn.št. 3378/95 z dne 3/10-1996 o dovoljeni vknjižbi zaznambe pri nepremičnini parc. št. 3791 vl. št. 369 k.o. G., da je ta nepremičnina kulturni in zgodovinski spomenik - sledovi rimske ceste.

S pravočasno vloženo laično pritožbo pritožnica izpodbija citirani sklep sodišča prve stopnje ob smiselnem uveljavljanju pritožbenega razloga nepravilne uporabe materialnega prava, ker da niso bili podani pogoji za navedeni zemljiškoknjižni vpis in s smiselnim pritožbenim predlogom na ustrezno spremembo napadenega sklepa na pritožbeni stopnji v korist pritožnice, ali njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožba ni utemeljena.

Pregled zadeve pokaže, da predstavlja v danem primeru zemljiškoknjižni naslov Odlok o razglasitvi nepremičnin - kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine Murska Sobota, izdan na podlagi določil 18. in 19. člena Zakona o naravni in kulturni dediščini (Ur. list SRS št. 1/81 in 42/86), objavljen v Uradnih objavah pomurskih občin štev. 9/90. V skladu s predlogom predlagatelja Republike Slovenije - Upravna enota Murska Sobota - je sodišče prve stopnje dovolilo vpis zaznambe pri parc. št. 3791 k.o.G. (vl. št. 369 te k.o.), da je ta nepremičnina kulturni in zgodovinski spomenik - rimska cesta. Zoper zemljiškoknjižni sklep o dovolitvi tega vpisa je pravočasno ugovarjala sedanja pritožnica, s sedaj izpodbijanim sklepom pa je sodišče prve stopnje ta njen ugovor zavrnilo kot neutemeljen.

V kolikor se sedaj pritožnica v svoji pritožbi spušča v vprašanje zakonitosti izdanega odloka kot zemljiškoknjižnega naslova v dani zadevi oziroma pravilnosti postopka, v katerem je prišlo do njegove izdaje, so ji v tej smeri bila dana na voljo druga pravna sredstva in tega ugovora ne more uspešno uveljavljati v zvezi z vprašanjem utemeljenosti izvršenega zemljiškoknjižnega vpisa v navedeni smeri. V skladu s členom 86 Zakona o zemljiški knjigi (Ur. list RS št. 33/95) zemljiškoknjižno sodišče dovoli vpis, če je formalno pravilen predlog vložila upravičena oseba, če so predložene listine, ki predstavljajo zemljiškoknjižni naslov in če izhaja utemeljenost zahtevka za vpis iz vsebine teh listin. Ob pravilni uporabi materialnega prava mora na obstoj teh predpostavk paziti sodišče samo. V enakem obsegu in smeri je potreben pritožbeni preizkus zadeve na pritožbeni stopnji.

Razlogi izpodbijanega sklepa sicer ugotavljajo skladnost izvršenega vpisa z obstoječim zemljiškoknjižnim stanjem in predloženim zemljiškoknjižnim naslovom. Takšna ocena sicer prezre, da je v citiranem odloku navedena le parc. št. 3791 od vl. št. 369 k.o.G., kot povsem skladna komponenta z obstoječim zemljiškoknjižnim stanjem, da pa sedanja pritožnica kot v zemljiški knjigi vknjižena lastnica te nepremičnine ni navedena tudi kot lastnica parc. št. 3791 vl. št. 369 k.o. G. v citiranem odloku. V odloku je naveden kot lastnik zemljišča J.Z., čeprav zemljiškoknjižni podatki kažejo, da je bila sedanja pritožnica že vknjižena kot lastnica te nepremičnine v času izdaje odloka. Ob zadostni skrbnosti ob pripravi tega odloka s strani njegovega izdajatelja do tega neskladja gotovo ne bi smelo priti. Kljub temu pa pritožbeno sodišče, glede na vse okoliščine primera meni, da to neskladje ne more biti ovira za predlagani vpis zaznambe v navedeni smeri. Zaznamba predstavlja vpis pravnih dejstev, za katera zakon določa, da se vpisujejo v zemljiški knjigi. Člen 18 Zakona o zemljiški knjigi ta dejstva kategorizira na dejstva, ki vplivajo na pravni promet z nepremičninami, ali na omejitve glede razpolaganja z nepremičninami, če zakon tako določa, torej na dejstva, ki se nanašajo na samo nepremičnino in vežejo tudi vsakokratnega lastnika te, in na dejstva, ki se nanašajo na osebno stanje imetnika vpisane pravice, ki so pomembna za razpolaganje z nepremičninami. Sedaj obravnavana zaznamba je nedvomno takšne vrste, da se nanaša le na stanje nepremičnine, ne pa tudi na osebo lastnika.

Ker je obravnavana nepremičnina pritožnice z označbo parcelne številke in zemljiškoknjižnega vložka dovolj natančno določena, za predlagani vpis zaznambe po mnenju pritožbenega sodišča omenjeno neskladje v oznaki lastnika nepremičnine nima takšnega pomena, da bi predstavljalo oviro za predlagani zemljiškoknjižni vpis.

Pravilna uporaba materialnega prava tako kljub navedenim pomanjkljivostim dovoljuje obravnavani zemljiškoknjižni vpis.

Pritožbeno sodišče je tako upravičeno pritožbo pritožnice zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (člen 95 Zakona o zemljiški knjigi - ZZK). Iz zemljiškoknjižnega stanja sicer ne izhaja, da bi bila pri obravnavani nepremičnini vpisana tudi zaznamba vložene pritožbe, zato ni bilo potrebno odločati o izbrisu te v smislu drugega odstavka člena 95 ZZK.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker jih pritožnica ni priglasila.