Jedro

Nadaljevanje prekinjenega postopka je le procesno vprašanje, ki ga je treba razlikovati od materialnopravnega vprašanja izpolnitve pogojev iz 2. odst. 394. člena ZGD v zvezi s 5. odst. 27. člena ZFPPod. Sodišče s pozivom pravnemu nasledniku izbrisane družbe ne more nadomestiti v 2. odst. 394. člena ZDG zahtevane aktivnosti upnika, da posebej izrazi svojo voljo za izterjavo svoje terjatve od pravnih naslednikov izbrisanega dolžnika.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrglo tožbo, ker je ugotovilo, da je bila tožena stranka dne 28.2.2006 izbrisana iz sodnega registra na podlagi 1. odst. 35. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod), tožeča stranka pa v enoletnem roku od objave sklepa o izbrisu v Ur.l. RS, št. 24 z dne 7.3.2006 ni predlagala nadaljevanja postopka zoper ustanovitelja izbrisane družbe (5. odstavek 27. člena ZFPPod).

Zoper navedeni sklep je tožeča stranka vložila pravočasno pritožbo zaradi bistvene kršitve določb postopka. Predlagala je, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pritožbenih stroškov ni priglasila.

Pritožba ni utemeljena.

Tožba, ki jo je naslovno sodišče zavrglo z izpodbijanim sklepom, je bila vložena kot nasprotna tožba v postopku pred istim sodiščem pod opr.št. VI Pg 267/01, v katerem sta pravdni stranki nastopali v obrnjenih vlogah. Združitev obeh postopkov v eno pravdo ni bila izvedena. Zaradi izbrisa tožeče stranke v zadevi VI Pg 267/01 je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je postopek v zadevi prekinjen po samem zakonu na podlagi 3. točke 2. odstavka 250. člena ZPP in ga nadaljevalo z dnem 22.9.2006, potem, ko je pravnemu nasledniku izbrisane tožeče stranke C. M. vročilo poziv, da prevzame pravdo.

Pritožba ima sicer prav, ko sodišču prve stopnje očita neenako postopanje, ker je v postopku pod opr.št. VI Pg 267/01 pozvalo pravne naslednike tožeče stranke v skladu s 1. odstavkom 208. člena ZPP k prevzemu pravde, tega pa ni storilo v postopku po nasprotni tožbi (ni pozvalo pravnih naslednikov tožene stranke k prevzemu pravde). Sodišče načeloma ni dolžno pozivati pravnih naslednikov strank k prevzemu pravde, vendar pa je z vidika nepristranskega in korektnega vodenja postopka dolžno obe pravdni stranki obravnavati na enak način.

Vendar pa očitana opustitev sodišča za tožečo stranko ni imela nobenih neugodnih posledic. In obratno, poziv sodišča pravnemu nasledniku tožene stranke in sklep o nadaljevanju tega postopka z njim za tožečo stranko ne bi imel pričakovanih učinkov.

Nadaljevanje postopka je namreč le procesno vprašanje. Vsak prekinjeni postopek se praviloma mora nadaljevati, saj ga sicer ni mogoče zaključiti. Tudi v konkretnem primeru bi bilo vprašanje procesnega nadaljevanja tega postopka v celoti sanirano zgolj s sklepom o združitvi obeh postopkov v enotno obravnavanje, saj bi bil s sklepom o nadaljevanju postopka v zadevi pod opr.št. VI Pg 267/01 z dne 10.10.2006 zajet tudi postopek po nasprotni tožbi.

Procesno vprašanje nadaljevanja postopka po 208. čl ZPP pa je treba razlikovati od materialnopravnega vprašanja izpolnitve pogojev iz 2. odst. 394. člena ZGD v zvezi s 5. odst. 27. člena ZFPPod, t.j. ali je upnik uveljavljal terjatev proti družbeniku izbrisane družbe v prekluzivnem roku enega leta od dne, ko je bil izbris objavljen v Uradnem listu RS . Navedena instituta nista namreč v nikakršni povezavi. Tudi, če bi sodišče v konkretnem primeru pravnega naslednika izbrisane tožene stranke pozvalo k prevzemu pravde, s tem pozivom ne bi nadomestilo v smislu 2. odst. 394. člena ZGD zahtevane aktivnosti tožeče stranke kot upnika, da posebej izrazi svojo voljo za izterjavo svoje terjatve od pravnih naslednikov izbrisanega dolžnika. Če upnik z aktivnim procesnim dejanjem, ki ima za cilj doseči poplačilo njegove terjatve od družbenika, ne izrazi svoje izrecne volje za uveljavitev terjatve v določenem roku, to pravico izgubi. V nasprotju z zakonom, z ustavno vlogo sodišč in skrajno nepoštena do strank bi bila ureditev, po kateri bi lahko sodišča arbitrarno (saj niso dolžna pozivati naslednikov k nadaljevanju postopka) nadomeščala voljo upnikov, in v odvisnosti od datuma sprejema odločitve o nadaljevanju postopka pravzaprav odločala tudi o tem, čigavim interesom bodo dala prednost (upnikovim ali dolžnikovim).

Enoletni rok iz 4. odst. 27. člena ZFPPod v zvezi z 2. odst. 394. člena ZGD je materialnopravni prekluzivni rok, kar pomeni, da se nanj določbe 1. odst. 207. člena in 4. odst. 208. člena ZPP ne nanašajo. Pravne posledice prekinitve postopka namreč nimajo nobenega učinka na prekluzivne roke, ki so določeni v materialnem pravu. Ti roki namreč zaradi prekinitve postopka ne nehajo teči oziroma ne začnejo teči znova.

Ker tožeča stranka dejstvo, da v enem letu od objave izbrisa družbe D. T. d.o.o. ni uveljavljala terjatve zoper družbenika izbrisane družbe, v pritožbi smiselno priznava, je bila odločitev sodišča prve stopnje pravilna, saj v nadaljevanju postopka s tožbenim zahtevkom ne bi mogla več uspeti, ker zanj nima več pravnega interesa.

Ne držijo pritožbene navedbe, da so bili v konkretnem primeru podani pogoji za izdajo zamudne sodbe po 318. členu ZPP. Pritožbeno sodišče po pregledu spisa namreč ugotavlja, da nasprotna tožba toženi stranki ni bila vročena, zato ni bilo pogojev, da bi sodišče izdalo zamudno sodbo.

Ker pritožbeni razlogi niso podani, kot tudi ne tisti, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).