Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je upnica v predlogu za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom trdila tudi, da dolžnik že od 3. 5. 2017 ni poravnal davkov in prispevkov za socialno varnost za svoje zaposlene po oddanih obračunih REK-1, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcem, in takšno stanje traja tudi na dan vložitve tega predloga. S tem je zatrjevala obstoj domneve iz 2. točke četrtega odstavka 14. člena ZFPPIPP, po kateri velja in nasprotni dokaz ni dovoljen, da je pravna oseba postala trajneje nelikvidna, če za več kot za dva meseca zamuja s plačilom davkov in prispevkov, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcem in takšno stanje traja na dan pred vložitvijo predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti. Gre za neizpodbojno zakonsko domnevo obstoja trajnejše nelikvidnosti kot stanja insolventnosti, če je podan dejanski stan – tako imenovana domnevna baza, ki je podlaga za zakonsko domnevo obstoja insolventnosti. Pritožnica bi zato lahko uspešno izpodbila navedeno zakonsko domnevo, če bi dokazala, da na dan vložitve predloga za začetek stečajnega postopka dolžnik nima neporavnanih obveznosti za plačilo davkov in prispevkov, ki jih mora obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcem. Tega dejstva pa pritožnica s pritožbo ni zatrjevala niti dokazovala. Zato z njo ne more uspeti.
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog dolžnika z dne 12. 1. 2021 (p.d. 5) za odlog zavrnilo (1. točka izreka) in začelo stečajni postopek nad dolžnikom: A. d. o. o. (2. točka izreka). Za upravitelja je imenovalo B. B. in ugotovilo, da ta opravlja naloge in pristojnosti upravitelja v postopku prek pravnoorganizacijske oblike, ki je v poslovni register vpisana s temi podatki: B. B. – ODVETNIK (3. in 4. točka izreka).
2. Družbenica dolžnika C. C. je proti sklepu pravočasno vložila pritožbo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču smiselno predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
3. Upnica, predlagateljica začetka stečajnega postopka, je na pritožbo odgovorila.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Sodišče prve stopnje je začelo stečajni postopek nad dolžnikom na podlagi zakonske domneve dolžnikove insolventnosti po tretjem odstavku 235. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), ker dolžnik ni ugovarjal, da ni insolventen ali da upnikova terjatev ne obstoja, niti ni vložil zahteve za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka po 236. členu ZFPPIPP.
6. V skladu z določbo četrtega odstavka 235. člena v zvezi s tretjim in četrtim odstavkom 234. člena ZFPPIPP lahko domnevo insolventnosti iz tretjega odstavka 235. člena ZFPPIPP izpodbija družbenik dolžnika s pritožbo proti sklepu o začetku stečajnega postopka, ki ji mora priložiti dokaze o tem, da dolžnik ni insolventen.
7. Družbenica v pritožbi navaja, da dolžnik ni insolventen, da sodišče ni ustrezno upoštevalo vseh terjatev, ki jih ima dolžnik do kupcev ter da so terjatve družbe nižje, kot je to nepravilno ugotovilo sodišče. Nadalje navaja, da solventnost pomeni trajno plačilno sposobnost, kar pomeni, da je podjetje solventno, če je na dolgi rok (trajno) sposobno poravnavati vse svoje finančne obveznosti, ko le-te zapadejo, da ZFPPIPP v svojem 11. členu pojasnjuje, da je solventnost v funkciji dolgoročnih virov financiranja, predvsem lastniškega kapitala, ki mora biti zadosten glede na obseg in vrste poslov, ki jih podjetje opravlja ter tveganj, ki jim je izpostavljeno pri opravljanju teh poslov in da mora podjetje izkazovati kapitalsko ustreznost, višina kapitala pa določa, ali ima podjetje zadosti resursov (premoženja), da lahko dolgoročno poravnava svoje obveznosti, posebej v primeru, če nastopijo finančne težave. Nadalje navaja, da v veliki večini primerov podjetja zapadejo v insolventnost zaradi pomanjkanja kapitala, da je podjetje lahko za kratek čas likvidno, toda če je družba podkapitalizirana (kapitala kronično primanjkuje, delež dolgov je bistveno večji od kapitala), je zelo malo upnikov, ki bodo želeli sodelovati s podjetjem, ker namreč družba ne ponuja gotovosti, da se bo poslovni odnos finančno obnesel ter da bodo obveznosti, ki izhajajo iz poslovnega odnosa, poplačane. Plačilna sposobnost in obstoj podjetja pa sta na dolgi rok vprašljiva. Glede na navedeno predlaga, naj sodišče ponovno presodi razloge za (in)solventnost in navedeni sklep o začetku stečaja razveljavi.
8. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnica povsem nekonkretizirano zatrjuje, da dolžnik ni insolventen, saj ne ponudi niti enega podatka, iz katerega bi izhajalo, da je v daljšem obdobju sposoben poravnati vse svoje obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju oziroma s katerimi bi uspel izpodbiti domnevi iz 2. in 3. alineje 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP, na katerih je upnica temeljila svoj predlog za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom (prezadolženosti ni zatrjevala).
9. Poleg tega pritožbeno sodišče ugotavlja, da je upnica v predlogu za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom trdila tudi, da dolžnik že od 3. 5. 2017 ni poravnal davkov in prispevkov za socialno varnost za svoje zaposlene po oddanih obračunih REK-1, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcem, in takšno stanje traja tudi na dan vložitve tega predloga. S tem je zatrjevala obstoj domneve iz 2. točke četrtega odstavka 14. člena ZFPPIPP, po kateri velja in nasprotni dokaz ni dovoljen, da je pravna oseba postala trajneje nelikvidna, če za več kot za dva meseca zamuja s plačilom davkov in prispevkov, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcem in takšno stanje traja na dan pred vložitvijo predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti. Gre za neizpodbojno zakonsko domnevo obstoja trajnejše nelikvidnosti kot stanja insolventnosti, če je podan dejanski stan – tako imenovana domnevna baza, ki je podlaga za zakonsko domnevo obstoja insolventnosti. Pritožnica bi zato lahko uspešno izpodbila navedeno zakonsko domnevo, če bi dokazala, da na dan vložitve predloga za začetek stečajnega postopka dolžnik nima neporavnanih obveznosti za plačilo davkov in prispevkov, ki jih mora obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcem. Tega dejstva pa pritožnica s pritožbo ni zatrjevala niti dokazovala. Zato z njo ne more uspeti.
10. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo družbenice zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP ), potem ko je ta uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).