Jedro

Obstoj poslovne sposobnosti tožnika ni predhodno vprašanje za odločitev o utemeljenosti tožnikovega zahtevka za razvezo zakonske zveze. Tako kot pri oporočni sposobnosti tudi pri sposobnosti izjaviti voljo za razvezo zakonske zveze ne velja domneva, da je nesposoben izjaviti voljo za razvezo zakonske zveze tisti, ki mu je bila odvzeta poslovna sposobnost. Tudi če bi bila zakoncu v trenutku, ko je izjavil voljo za odločitev o prenehanju zakonske zveze, odvzeta poslovna sposobnost, bi lahko bil ob podajanju izjave, upoštevajoč naravo njegove bolezni, sposoben razumeti pomen svoje izjave in njenih posledic in sposoben ravnati v skladu z izraženo voljo.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Stroški odgovora na pritožbo so nadaljnji stroški pravdnega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo postopek o zahtevku tožeče stranke K. K. proti toženi stranki N. K., za razvezo zakonske zveze, ki se vodi pod opr. št. P 2293/2008 - IV, do pravnomočnosti odločitve Okrajnega sodišča v Ljubljani v zadevi, opr. št. N 185/2008 zaradi odvzema poslovne sposobnosti tožeči stranki.

Proti navedenemu sklepu se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, razveljavi sklep in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. Opozarja, da po 206. členu Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/07 - UPB3 in 45/08, v nadaljevanju ZPP) sodišče prekine postopek, če sklene, da samo ne bo reševalo predhodnega vprašanja o tem, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje (13. člen ZPP), od rešitve tega pa je odvisna odločba sodišča. V pritožbi navaja, da z odločitvijo predlogu za odvzem poslovne sposobnosti ne bo odločeno o nobeni pravici ali pravnem vprašanju. Opozarja na 47. člen Zakona o nepravdnem postopku (ZNP), ki določa, da sodišče zasliši osebo, ki naj se ji odvzame poslovna sposobnost. Smisel te določbe je torej, da sodišče vzpostavi stik s to osebo in si ustvari mnenje o tem, kakšno je njeno stanje. Navaja, da je sicer imel delno možgansko kap, da pa njegova voljna sposobnost ni okrnjena. Opozarja, da je tudi CSD L. - B. z določbo z dne 24. 10. 2008 zavrnil postavitev začasnega zastopnika tožniku, saj je ugotovil, da je sposoben izraziti svojo voljo.

Toženka je v dogovoru na pritožbo predlagala zavrnitev pritožbe, saj meni da je odločitev pravilna, pritožbeni razlogi pa niso podani. Za odgovor na pritožbo zahteva povrnitev pravdnih stroškov.

Pritožba je utemeljena.

V skladu s prvim odstavkom 206. člena ZPP sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja (13. člen ZPP). Po določbi prvega odstavka 13. člena ZPP o predhodnem vprašanju govorimo tedaj, kadar je meritorna odločba odvisna od vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje.

Iz podatkov v spisu izhaja, da je tožnik po svojem pooblaščencu (25. 8. 2008) vložil proti toženki tožbo zaradi razveze zakonske, ker meni da je ta nevzdržna. Toženka je v odgovoru na tožbo navedla, da vložitev tožbe ni izraz prave in resnične volje tožnika, ter predlagala, da se predmetni postopek prekine do pravnomočne odločitve v nepravdnem postopku zaradi odvzema poslovne sposobnosti tožniku. Sodišče prve stopnje je njenemu predlogu sledilo, višje sodišče pa ocenjuje, da je pravilno stališče tožnika, da odločitev o razvezi zakonske zveze zaradi nevzdržnosti (65. člen ZZZDR) ni odvisna od odločitve o predlogu, naj se mu odvzame poslovna sposobnost. Glede na pravne učinke pravne posle delimo na obligacijskopravne, stvarnopravne, dednopravne in družinskopravne. Za veljavnost vseh navedenih vrst pravnih poslov je potrebna voljna sposobnost fizične osebe, ki pa je za posamezno vrsto pravnega posla vsebinsko drugačna. Eden od predpisanih pogojev za veljavnost vsake izjave volje je, da je imel izjavitelj za izjavo volje potreben razum in voljo, torej da je bil razsoden. Razsodnost pa se presoja glede na naravo posla oziroma razmerja. Naš pravni sistem pozna poslovno sposobnost, oporočno sposobnost in sposobnost za sklenitev zakonske zveze (ženitna sposobnost), slednji pa nista posebni poslovni sposobnosti (glej dr. Mateja Končina Peternel, Poslovna sposobnost fizične osebe, Podjetje in delo 6-7/2003, 1756 in slednje).

ZZZDR v 18. in 19. členu ureja ženitno sposobnost fizične osebe, po analogiji pa je treba to določbo uporabiti tudi za oceno o sposobnosti fizične osebe podati izjavo volje, naj zakonska zveza preneha (glej sodba Vrhovnega sodišča RS II Ips 542/2002 z dne 29. 5. 2003). Po sedanji pravni ureditvi mora biti za tovrstno sposobnost poleg objektivne predpostavke - polnoletnost - izpolnjena tudi subjektivna predpostavka, to je razsodnost in duševna neprizadetost (tako dr. Karel Zupančič, Družinsko pravo, Časopisni zavod Uradni list RS, Ljubljana 1999, str. 57). Tako kot pri oporočni sposobnosti tudi pri sposobnosti izjaviti voljo za razvezo zakonske zveze ne velja domneva, da je nesposoben izjaviti voljo za razvezo zakonske zveze tisti, ki mu je bila odvzeta poslovna sposobnost. Tudi, če bi bila zakoncu v trenutku, ko je izjavil voljo za odločitev o prenehanju zakonske zveze, odvzeta poslovna sposobnost, bi lahko bil ob podajanju izjave, upoštevajoč naravo njegove bolezni, sposoben razumeti pomen svoje izjave in njenih posledic in sposoben ravnati v skladu z izraženo voljo.

Glede na navedeno tako niso podani pogoji za prekinitev postopka iz 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP. Za prekinitev postopka, kot je odredilo prvostopno sodišče v napadenem sklepu, ni pravne podlage. Zato je višje sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da bo nadaljevalo s postopkom o odločanju o utemeljenosti tožbenega zahtevek zaradi razveze zakonske zveze (tretji odstavek 365. člen ZPP).

Sodišče prve stopnje bo moralo v nadaljnjem pravdnem postopku glede na ugovor toženke, ugotoviti, ali je (bil) tožnik sposoben izraziti voljo, naj zakonska zveza pravdnih strank preneha, dokazno breme, da tega ni bil sposoben, pa je na toženki.

Višje sodišče je še odločilo, da so stroški za sestavo odgovora na pritožbo nadaljnji stroški postopka, o katerih bo odločalo prvostopenjsko sodišče istočasno z odločitvijo o tožbenem zahtevku (tretji odstavek 165. člena ZPP).