Jedro

Ko je z izvršilnim naslovom dolžniku naložena obveznost, da upniku vrne nepremičnino v posest, ne more iti za drugo izvršbo, kot za izvršbo za izpraznitev in izročitev nepremičnine po 16. poglavju ZIZ.

Izvršilni naslov, s katerim je dolžniku naložena obveznost "vzpostaviti prejšnje zemljiškoknjižno stanje," ni primeren za izvršbo, saj v njem ni določena vrsta dolžnikove obveznosti do upnika.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi, izpodbijani sklep se v delu, v katerem je odločeno o upnikovi nedenarni terjatvi na izpraznitev in izročitev nepremičnine, razveljavi in zadeva v tem delu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

V ostalem se pritožba zavrne in se v nerazveljavljenem, a izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Odločitev o pritožbenih stroških postopka upnika se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 7.3.2002, opr. št. In 2001/828, zavrnilo upnikov predlog za izvršbo za uveljavitev upnikove nedenarne terjatve na izpraznitev in izročitev nepremičnine in na vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja (I. točka izreka), dovolilo pa izvršbo za izterjavo upnikove denarne terjatve, in sicer pravdnih stroškov v znesku 1,297.652,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22.12.1999 dalje do plačila in izvršilnih stroškov v znesku 19.791,40 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7.3.2002 dalje do plačila (II. točka izreka).

Proti zavrnilnemu delu sklepa (proti I. točki izreka) se je pritožil upnik zaradi vseh pritožbenih razlogov. Kar zadeva nedenarno terjatev na izpraznitev in izročitev nepremičnine, upnik vztraja na predlaganem izvršilnem sredstvu po 221. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju, saj je dolžnik dolžan po izvršilnem naslovu upniku izročiti nepremičnine nazaj v posest. Po njegovem mnenju je namreč ključno to, da gre za nepremičnine in bi obveznost kaj storiti prišla v poštev le, če bi se storitev nanašala na drug predmet in ne na nepremičnino. Če temu ni tako in je dolžnikovo obveznost treba presojati kot obveznost kaj storiti, dopustiti ali opustiti, pa upnik podrejeno vztraja, da je napačno stališče sodišča prve stopnje, da gre tako pri vrnitvi nepremičnin nazaj v posest kot tudi pri vzpostavitvi prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja za nenadomestno storitev. Z izvršinim naslovom naložena dejanja namreč niso vezana na osebo dolžnika in je zato pravilna uporaba le 255. člena ZIZ in ne 226. člena ZIZ.

Pritožba je delno utemeljena.

Kar zadeva upnikovi nedenarni terjatvi do dolžnika, mora po pravnomočni in izvršljivi sodbi, ki v konkretnem primeru predstavlja izvršilni naslov, dolžnik upniku vrniti nepremičnino, vpisano v vl. št. X k.o. B, v posest in vzpostaviti zemljiškoknjižno stanje, kakršno je obstajalo pred sklenitvijo sedaj s sodbo razveljavljene prodajne pogodbe za predmetno nepremičnino med dolžnikom in upnikovo pravno prednico (2. točka izreka sodbe). Obveznost vrniti nepremičnino v posest ne pomeni nič drugega kot to nepremičnino izprazniti in jo izročiti upniku. Zato v primeru, ko nekdo na podlagi izrvšilnega naslova zahteva vrnitev nepremičnine v posest, ne more iti za drugo izvršbo, kot za izvršbo za izpraznitev in izročitev nepremičnine po 16. poglavju Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ. V takem primeru ne pride v poštev uporaba določb 17. poglavja ZIZ, ki urejajo izvršbo za opravo nadomestnega in nenadomestnega dejanja, saj je izvršba z izpraznitvijo in izročitvijo nepremičnine specialno urejena v 16. poglavju zakona. Slednja pa se opravi tako, kot je predlagal upnik v izvršilnem predlogu, da izvršitelj izroči nepremičnino v posest upniku, potem ko iz nje odstrani stvari in osebe (1. odstavek 221. člena ZIZ). Ker je sodišče prve stopnje za izvršbo za uveljavitev upnikove terjatve na izpraznitev in izročitev nepremičnine namesto določb 16. poglavja ZIZ uporabilo določbe 17. poglavja ZIZ in izvršilni predlog zavrnilo, češ da upnik ni predlagal ustreznega izvršilnega sredstva, je njegova odločitev materialnopravno zmotna.

Kar zadeva izterjavo upnikove nedenarne terjatve za vpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da izvršilni naslov v tem delu ni primeren za izvršbo. Sodba namreč ne določa, kaj mora dolžnik storiti, da bo izpolnil z njo naloženo mu obveznost vzpostaviti prejšnje zemljiškoknjižno stanje. Ni jasno, ali mora podati zemljiškoknjižno izjavo (zemljiškoknjižno dovolilo) ali vložiti zemljiškoknjižni predlog za vknjižbo izbrisa njegove oziromo vknjižbo upnikove lastninske pravice ali oboje. To pa pomeni, da izvršilni naslov ne določa vrsto dolžnikove obveznosti (1. odstavek 24. člena ZIZ). Pritožbeno sodišče zato zaključuje, da je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi izvršilnega predloga v delu, ki se nanaša na izterjavo te upnikove nedenarne terjatve, materialnopravno pravilna, čeprav iz drugih razlogov.

Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je sodišče druge stopnje upnikovi pritožbi delno ugodilo, izpodbijani sklep v delu, v katerem je odločeno o upnikovi nedenarni terjatvi na izpraznitev in izročitev nepremičnine, razveljavilo in zadevo v tem delu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Sicer pa je pritožbo zavrnilo in v nerazveljavljenem, a izpodbijem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Odločitev o pritožbenih stroških postopka upnika temelji na 3. odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).