Jedro

Pooblaščenec tožnika ob vložitvi revizije ni predložil novega pooblastila, čeprav bi to moral storiti v skladu z 2. odstavkom 95. člena ZPP, ki določa, da mora odvetnik za vložitev izrednih pravnih sredstev predložiti novo pooblastilo. Zato je revizijo potrebno zavreči. Odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije o razveljavitvi 2. odstavka 108. člena ZPP za obravnavani primer ne pride v poštev, ker revizija, vložena brez novega pooblastila, ni nepopolna vloga.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se revizija zavrže. Zoper navedeni sklep se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov, to je zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep razveljavi. V pritožbi navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje nepravilna in nezakonita. V obrazložitvi sklepa sodišče nikjer ni navedlo, da naj tožeča stranka oziroma pooblaščenec ne bi predložila novega pooblastila skupaj z vloženo revizijo, zato je obrazložitev v nasprotju s samim izrekom sklepa, v katerem se sodišče prve stopnje le sklicuje na določbe 98. člena ZPP. Pooblaščenec tožeče stranke je skupaj z revizijo že ob vložitvi revizije sodišču predložil originalno in ustrezno novo pooblastilo za vložitev izrednega pravnega sredstva. Zapis na reviziji, da je pooblastilo v spisu, je bil naveden pomotoma, saj pravda teče že več let. Pooblastilo se je moralo najverjetneje izgubiti nekje na poti med oddelki sodišča. Pooblastilo je bilo vsekakor predloženo, zato sodišče revizije ne bi smelo zavreči. Sicer pa je bil 5. odstavek 98. člena ZPP razveljavljen, zato sodišče ni bilo upravičeno revizije neposredno zavreči. V kolikor pooblastilo ni bilo priloženo k reviziji, bi moralo pooblaščenca najprej pozvati k predložitvi novega pooblastila, česar pa ni storilo. Ustavno sodišče RS je z odločbo opr. št. U-I-200/2009 z dne 20. 5. 2010 zaradi posega v pravico do sodnega varstva razveljavilo 2. odstavek 108. člena ZPP, ki se je nanašal na zavrženje nerazumljivih in nepopolnih vlog brez vrnitve v dopolnitev, če jih je vložil odvetnik. V kolikor sodišče meni, da k reviziji ni bilo priloženo zahtevano pooblastilo, bi moralo – glede na razveljavitev navedene določbe ZPP – odvetnika pozvati k dopolnitvi nepopolne vloge in predložitvi pooblastila.

Podrejeno tožena stranka nezakonitost izpodbijanega sklepa utemeljuje tudi z 8. točko 339. člena ZPP (pravilno: 8. točko 2. odstavka 339. člena ZPP). 5. odstavek 98. člena ZPP, s katerim sodišče utemeljuje svojo odločitev, je protiustaven, ker prekomerno posega v pravico stranke do sodnega varstva (23. člen Ustave RS). Tožeča stranka ponovno prilaga originalno in novo pooblastilo za vložitev revizije.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je na podlagi 2. odstavka 350. člena v zvezi s 1. odstavkom 366. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami) izpodbijani sklep preizkusilo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere se pazi po uradni dolžnosti, niti tistih, na katere se sklicuje pritožba. Zlasti ni podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj pritožba neutemeljeno uveljavlja domnevno nasprotje obrazložitve z izrekom sklepa, ki naj bi bilo v tem, da sodišče v obrazložitvi nikjer ni navedlo, da tožeča stranka ni predložila novega pooblastila skupaj z vloženo revizijo. Iz obrazložitve kot celote izhaja, da je razlog za zavrženje revizije dejstvo, da pooblaščenec ob vložitvi revizije ni predložil novega pooblastila, čeprav bi to moral storiti v skladu z 2. odstavkom 95. člena ZPP, ki določa, da mora odvetnik za vložitev izrednih pravnih sredstev predložiti novo pooblastilo. Zato med izrekom in obrazložitvijo ni nobenega nasprotja.

Sodišče prve stopnje je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter sprejelo tudi materialno pravno pravilno odločitev, ko je revizijo zavrglo, ker ji ni bilo priloženo novo pooblastilo. Tožeča stranka v pritožbi navaja, da je pooblaščenec že ob vložitvi revizije predložil novo pooblastilo in da je zapis na reviziji, da je pooblastilo v spisu, naveden pomotoma. Za svoje navedbe ne ponuja nobenih dokazov. Le pavšalno navaja, da naj bi se pooblastilo najverjetneje izgubilo „nekje na poti med oddelki sodišča“, da pa je bilo vsekakor priloženo. Iz podatkov v spisu izhaja, da je bila revizija vložena v dveh izvodih in da je bila pošiljka prejeta po pošti priporočeno brez prilog (dohodna štampiljka – l. št. 180). Na reviziji pa je še naveden zapis, da je predložena dvakrat (v dveh izvodih), ter da je „pooblastilo v spisu“. Glede na navedeno ni nikakršnega razloga za dvom v pravilnost zapisa na dohodni štampiljki in v pravilnost poslovanja v vložišču sodišča prve stopnje. Le pavšalnih trditev tožeče stranke, da naj bi bilo novo pooblastilo poslano in da naj bi se izgubilo na sodišču, ni mogoče upoštevati.

Odločitev o zavrženju revizije zaradi nepredložitve novega pooblastila je sodišče prve stopnje oprlo na pravilno pravno podlago – določbe 2. odstavka 95. člena ter 98. člena ZPP, zlasti na določbe 5. odstavka 98. člena ZPP. Pravilno je navedlo, da – glede na določbo 5. odstavka 98. člena ZPP – nima podlage, da bi pozivalo tožnikovega odvetnika k naknadni predložitvi novega pooblastila. Zmotno je drugačno stališče tožeče stranke, ki se s tem v zvezi sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije opr. št. U-I-200/2009 z dne 20. 5. 2010 (o razveljavitvi 2. odstavka 108. člena ZPP, ki se nanaša na zavrženje nerazumljivih in nepopolnih vlog, brez vrnitve v dopolnitev, če jih je vložil odvetnik) ter na odločitev ustavnega sodišča, ki naj bi razveljavilo tudi 5. odstavek 98. člena ZPP.

Odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije o razveljavitvi 2. odstavka 108. člena ZPP za obravnavani primer ne pride v poštev, ker revizija, vložena brez novega pooblastila, ni nepopolna vloga.

V 98. členu ZPP je urejeno postopanje sodišča v primeru, če pooblaščenec, ki mora sicer predložiti pooblastilo ob prvem pravdnem dejanju, tega ne stori. Sodišče mu lahko dovoli, da začasno opravlja pravdna dejanja za stranko, vendar mu hkrati naloži, da v določenem roku predloži pooblastilo ali izkaže odobritev stranke za opravljena pravdna dejanja (2. odstavek). Če pooblaščenec v roku, ki ga je določilo sodišče, ne predloži pooblastila za vložitev tožbe ali pravnega sredstva, sodišče tožbo oziroma pravno sredstvo zavrže (4. odstavek). 5. odstavek 98. člena ZPP je v besedilu, ki je veljalo po uveljavitvi novele ZPP iz leta 2008, določal, da sodišče ne glede na določbe prejšnjih odstavkov (tega člena) ne dovoli odvetniku, da začasno opravlja pravdna dejanja za stranko, če vlogi ni predložil pooblastila, ampak tožbo ali pravno sredstvo zavrže. Ustavno sodišče RS je sicer res presojalo ustavnost 5. odstavka 98. člena ZPP, vendar je z odločbo opr. št. U-I-74/12 z dne 13. 9. 2012 odločilo le, da se v 5. odstavku 98. člena ZPP razveljavita besedi „tožbo ali“. Z odločbo opr. št. U-I-48/11, Up-274/11 z dne 16. 1. 2014 pa je bilo odločeno, da se 5. odstavek 98. člena ZPP razveljavi, kolikor se nanaša na postopek s pravnim sredstvom ugovora (v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine). To pa pomeni, da je 5. odstavek 98. člena ostal v veljavi v prvotnem besedilu, v kolikor se nanaša na zavrženje pravnih sredstev (razen glede ugovora v izvršbi).

Ustavno sodišče RS je (že v letu 2011) presojalo ustavnost navedene določbe tudi v delu, ki se nanaša na postopek z revizijo (v povezavi z ustavno pritožbo zoper sklep Vrhovnega sodišča RS opr. št. II Ips 543/2009 z dne 9. 9. 2009). Z odločbo opr. št. U-I-277/09 (Up-1333/09, U-I-287/09, Up-1375/09) z dne 14. 6. 2011 je odločilo, da 5. odstavek 98. člena ZPP, kolikor se nanaša na postopek z revizijo, ni v neskladju z Ustavo RS. Ugotovilo je, da izpodbijana zakonska ureditev v obsegu, v katerem je bila predmet ustavnosodne presoje, ni v neskladju s pravico do sodnega varstva po 1. odstavku 23. člena Ustave. Presodilo je, da te določbe (5. odstavka 98. člena ZPP) ni mogoče šteti za ureditev, ki bi jo zaradi učinka na vsebino človekove pravice do sodnega varstva ali na njeno ustavno varovano jedro lahko ocenili za omejitev te pravice, ker je bila stranka že deležna sojenja na dveh stopnjah. Zgolj okoliščina, da o zadevi vsebinsko ne bo odločalo še Vrhovno sodišče RS, pa za stranko ne more pomeniti hujše posledice. Ni mogoče šteti, da ima pravica do sodnega varstva, ko gre za dostop do Vrhovnega sodišča RS, enak pomen kot pred sodiščem prve in tudi druge stopnje. Tisto, kar je za pravico do sodnega varstva kot pravico do meritorne odločitve bistveno, se uresničuje s sojenjem pred sodiščem prve stopnje. Pravica do sodnega varstva ima glede dostopa do Vrhovnega sodišča RS le omejen pomen.

Iz citiranih odločb torej izhaja, da določba 5. odstavka 98. člena ZPP, v kolikor se nanaša na revizijo, ni v neskladju z Ustavo RS. Ta določba sodišču nalaga takojšnje zavrženje revizije, ne da bi omogočilo odvetniku naknadno predložitev (novega) pooblastila. Izpodbijani sklep je torej pravilen in skladen s citiranimi določbami ZPP, pritožba s tem v zvezi pa je neutemeljena.

Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere se pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP potrdilo izpodbijani sklep.