Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL Sodba I Cpg 598/2021

ECLI:SI:VSLJ:2022:I.CPG.598.2021 Gospodarski oddelek

predpogodba razdrtje predpogodbe pogodba o poravnavi pogodbena kazen grožnja zahtevek za razveljavitev pogodbe načelo pacta sunt servanda opredelitev do relevantnih navedb stranke pisna oblika skrbnost dokazne ocene
Višje sodišče v Ljubljani
31. marec 2022
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Grožnja, ki jo lahko pritožbeno sodišče razbere iz navedb tožene stranke, je napaka volje, zaradi katere je pogodba izpodbojna (94. člen OZ). Pogodbenik, v čigar interesu je določena izpodbojnost, lahko zahteva, da se pogodba razveljavi (prvi odstavek 95. člena OZ). Jezikovna razlaga navedene norme ne pušča dvoma: gre za tožbeno oblikovalno pravico. Stranka lahko razveljavitev pogodbe od sodišča zahteva (s tožbo), ne more pa je doseči sama (z ugovorom ali drugo izjavo). Ker tožena stranka v tem postopku ni zahtevala razveljavitve dogovorov (z nasprotno tožbo) in med postopkom pred sodiščem prve stopnje in niti v pritožbi ni trdila, da bi razveljavitev ustnega dogovora za plačilo 12.000,00 EUR in Dogovora o razdrtju predpogodbe sodno zahtevala (in dosegla), sodišče prve stopnje pravilno ni upoštevalo teh trditev. Le z ugovorom, kot je bilo pojasnjeno, namreč ni mogoče doseči razveljavitve pogodbe. Dokler pogodba velja (ni razveljavljena ali razdrta), pa jo je treba spoštovati in izpolniti (pacta sunt servanda, 9. člena OZ).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožena stranka nosi sama svoje pritožbene stroške in je v roku 15 dni od prejema te sodbe dolžna tožeči stranki plačati 279,99 EUR pritožbenih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati 4.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 1. 2020 dalje do plačila (I. točka izreka). Tožbeni zahtevek za plačilo 880,00 EUR je zavrnilo (II. točka izreka). Toženi stranki je naložilo plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke v višini 744,96 EUR (III. točka izreka). Presodilo je, da je tožena stranka skladno z Dogovorom o sporazumnem razdrtju prodajne predpogodbe z 4. 3. 2019 (Priloga A5; v nadaljevanju: Dogovor o razdrtju predpogodbe) dolžna tožeči stranki plačati 4.000,00 EUR.

2. Tožena stranka je proti I. in III. točki izreka izpodbijane sodbe (ugodilnemu delu in odločitvi o stroških postopka) pravočasno vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov, ki so navedeni v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP).1 Sodišču prve stopnje je očitala, da je zmotno ugotovilo dejansko stanje glede sosledja dogodkov in sklenjenih dogovorov. Zatrjevala je, da je sodišče prve stopnje kršilo določila pravdnega postopka, ker so odločilni razlogi med seboj v nasprotju in se ni opredelilo do vseh zatrjevanih okoliščin (trditve o grožnjah in plačilni nesposobnosti tožnika). Odločitvi o stroških postopka je nasprotovala le posledično. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka je na pritožbo pravočasno odgovorila. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pravdni stranki, in sicer tožeča stranka kot prodajalka in tožena stranka kot kupka, sta 10. 10. 2017 sklenili prodajno predpogodbo za nakup nepremičnin. Tožeča stranka je toženi stranki na podlagi sklenjene prodajne predpogodbe plačala dogovorjeno aro. Pogodbe o nakupu nepremičnin pravdni stranki nista sklenili. Predpogodbo sta sporazumno razdrli. Tožena stranka je tožeči stranki 28. 12. 2018 vrnila plačano aro. Tožeča stranka je trdila, da sta se s toženo stranko po tem, ko sta se ustno dogovorili, da ji bo tožena stranka zaradi razdrtja pogodbe poleg vrnjene are plačala še 12.000,00 EUR pogodbene kazni in ji je tožena stranka že izročila 8.000,00 EUR v gotovini kot pogodbeno kazen, v pisnem Dogovoru o razdrtju predpogodbe dogovorili še, da ji je tožena stranka do 20. 12. 2019 dolžna plačati še 4.880,00 EUR pogodbene kazni ter da bodo s plačilom navedenega zneska dokončno urejena vsa razmerja med njima, ki so izhajala iz sklenjene prodajne predpogodbe. V tem postopku je tožeča stranka od tožene stranke vtoževala 4.880,00 EUR. Tožena stranka je zahtevku nasprotovala. Trdila je, da je s plačilom 8.000,00 EUR že poravnala vse svoje obveznosti iz Dogovora o razdrtju predpogodbe.

6. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da vtoževana obveznost izvira iz Dogovora o razdrtju predpogodbe, ki je po svoji naravi pogodba o poravnavi (prvi odstavek 1050. člena Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju: OZ).2 Skladno z določilom prvega odstavka 1050. člena OZ namreč osebe, med katerimi je spor ali negotovost glede kakšnega pravnega razmerja, s pogodbo o poravnavi z vzajemnimi popustitvami prekinejo spor oziroma odpravijo negotovost in določijo svoje vzajemne pravice in obveznosti.

7. Z dogovorom o razdrtju predpogodbe sta pravdni stranki razrešili medsebojne negotovosti, povezane s pravicami in obveznostmi, ki so izvirale iz razdrte prodajne predpogodbe. Kot izhaja iz Poziva na plačilo in opomina pred tožbo z 19. 3. 2019 (Priloga A4), je tožeča stranka od tožene stranke zaradi razdrtja prodajne predpogodbe zahtevala 15.384,20 EUR pogodbene kazni zaradi zamude ter povračilo 8.500,00 EUR škode zaradi izgubljenega dobička, 214,00 EUR vlaganj v nepremičnino in stroškov opomina pred tožbo v višini 80,33 EUR, torej skupaj 24.178,53 EUR. Tožena stranka pa je tem zahtevkom nasprotovala, saj ni sprejela stališča tožeče stranka, da je ona (tožena stranka) odgovorna za razdrtje prodajne predpogodbe.

8. Glede na pojasnjeno je zmotno pritožbeno stališče, da je pogodbena kazen, ki naj bi jo pravdni stranki dogovorili v Dogovoru o razdrtju predpogodbe v nasprotju s prisilnimi predpisi, predvsem 17. členom Zakona o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb (v nadaljevanju: ZVKSES)3 in je zato dogovor ničen. Pravdni stranki sta se z ustnim dogovorom in Dogovorom o razdrtju predpogodbe dogovorili o mirni rešitvi spora. Glede na navedeno ni pomembno, kaj dejansko zajema izraz "pogodbena kazen",4 ki sta ga pravdni stranki kot pravna laika uporabila v ustnem dogovoru in Dogovoru o razdrtju predpogodbe. Pravna podlaga za zahtevek iz tega postopka namreč ni prodajna predpogodba in niti določila ZVKSES, temveč je to dogovor o mirni rešitvi spora, s katerim sta pravdni stranki razrešili vsa medsebojna nesoglasja. Zato že iz tega vidika dogovorjena višina "pogodbene kazni" ne more biti v nasprotju z določili ZVKSES. Da bi obstajali kakšni drugi razlogi, iz katerih bi izhajalo, da je z ustnim dogovorom dogovorjena "pogodbena kazen" previsoka, pa tožena stranka med postopkom pred sodiščem prve stopnje ni konkretno trdila.

9. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da tožena stranka ne more uspeti z ugovori, da sta bila ustni dogovor o plačilu 12.000,00 EUR pogodbene kazni in Dogovor o razdrtju predpogodbe sklenjena pod grožnjo. Grožnja, ki jo lahko pritožbeno sodišče razbere iz navedb tožene stranke, je napaka volje, zaradi katere je pogodba izpodbojna (94. člen OZ). Pogodbenik, v čigar interesu je določena izpodbojnost, lahko zahteva, da se pogodba razveljavi (prvi odstavek 95. člena OZ). Jezikovna razlaga navedene norme ne pušča dvoma: gre za tožbeno oblikovalno pravico. Stranka lahko razveljavitev pogodbe od sodišča zahteva (s tožbo), ne more pa je doseči sama (z ugovorom ali drugo izjavo).5 Ker tožena stranka v tem postopku ni zahtevala razveljavitve dogovorov (z nasprotno tožbo) in med postopkom pred sodiščem prve stopnje in niti v pritožbi ni trdila, da bi razveljavitev ustnega dogovora za plačilo 12.000,00 EUR in Dogovora o razdrtju predpogodbe sodno zahtevala (in dosegla), sodišče prve stopnje pravilno ni upoštevalo teh trditev. Le z ugovorom, kot je bilo pojasnjeno, namreč ni mogoče doseči razveljavitve pogodbe. Dokler pogodba velja (ni razveljavljena ali razdrta), pa jo je treba spoštovati in izpolniti (_pacta sunt servanda_, 9. člena OZ). Zato sodišče prve stopnje ni kršilo določil pravdnega postopka (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), ker se ni bolj konkretno opredelilo do trditev o sklenitvi navedenih dogovorov pod prisilo. Sodišče se je dolžno opredeliti le do pravno odločilnih dejstev in dokazov (prvi odstavek 213. člena ZPP).

10. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka pravilno zaključilo, da sta pravdni stranki sklenili ustni dogovor za plačilo pogodbene kazni v višini 12.000,00 EUR in da tožena stranka s plačilom 4. 3. 2019 v višini 8.000,00 EUR v gotovini tožeči stranki ni poravnala obveznosti, ki je izhajala iz Dogovora o razdrtju predpogodbe z istega dne. Razlogi sodišča so jasni, življenjsko logični in prepričljivi. Pritožbeno sodišče jim v celoti sledi in še dodaja.

11. Sodišče prve stopnje je prepričljivo pojasnilo, zakaj verjame tožeči stranki, da je bil sklenjen ustni dogovor za plačilo 12.000,00 EUR za ureditev medsebojnih razmerij, izhajajoč iz razdrte prodajne predpogodbe. Navedeni zaključek je napravilo na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka (8. člen ZPP), kar je obširno pojasnilo v obrazložitvi izpodbijane sodbe (glej točke 6 do 10 obrazložitve). Pri tem je upoštevalo izpovedbo tožeče stranke in zakonitega zastopnika tožene stranke ter listinske dokaze, ki glede ustnega dogovora o plačilu pogodbene kazni v višini 12.000,00 EUR potrjujejo izpovedbo tožeče stranke (Prodajna predpogodba, poziv na izpolnitev prodajne predpogodbe - Priloga A3, poziv na plačilo in opomin pred tožbo, Dogovor o razdrtju predpogodbe, potrdilo o prejemu pogodbene kazni v višini 8.000,00 EUR - Priloga A6). Vsi navedeni dokazi potrjujejo pravno odločilna dejstva in sosledje dogodkov, kot ga je v vlogah zatrjevala tožeča stranka. Takšno sosledje dogodkov je običajno in logično. Glede na navedeno ne držijo pritožbeni očitki, da je sodišče prve stopnje zaključek o obstoju dogovora o plačilu 12.000,00 EUR pogodbene kazni naredilo le na podlagi izpovedbe tožeče stranke.

12. Pritožbeno sodišče se pridružuje stališču sodišča prve stopnje, da je sosledje dogodkov, kot ga je zatrjevala tožena stranka, neživljenjsko in nelogično. Neverjetno je namreč, da bi tožena stranka po podpisu Dogovora o razdrtju predpogodbe, na podlagi katerega je tožeči stranki za dokončno ureditev vseh razmerij izhajajočih iz razdrte prodajne predpogodbe dolgovala "le" 4.000,00 EUR z zapadlostjo 20. 12. 2019 (krepko več kot pol leta po podpisu dogovora) slednji nato isti dan v gotovini plačala kar 8.000,00 EUR.

13. Dejstvo da dogovor o plačilu 12.000,00 EUR ni bil sklenjen v pisni obliki, čeprav so bili pisno sklenjeni vsi ostali dogovori, v tem primeru ne predstavlja takšne okoliščine, da bi bilo le na njegovi podlagi mogoče zaključiti, da ustni dogovor ni bil sklenjen. Pri presoji je namreč treba upoštevati vse okoliščine primera, kot je to pravilno storilo sodišče prve stopnje. Te so predvsem: dejstvo, da je tožeča stranka po pooblaščencu zaradi razdrtja prodajne pogodbe od tožene stranke zahtevala plačilo več kot 24.000,00 EUR (priloga A4), da sta ste pravdni stranki dogovarjali o rešitvi nastale situacije, da je tožena stranka 4. 3. 2019 tožeči stranki izročila 8.000,00 EUR iz naslova "pogodbene kazni" zaradi razdrtja prodajne predpogodbe, kar je tožeča stranka istega dne pisno potrdila (priloga A6) ter da sta pravdni stranki istega dne sklenili Dogovor o razdrtju predpogodbe, v katerem je navedeno, da "_iz naslova prodajne predpogodbe z dne 10. 10. 2017 ne obstojijo druge obveznosti ene stranke do druge, razen da mora prodajalec iz naslova prodajne predpogodbe z dne 10. 10. 2017 plačati pogodbeno kazen v znesku 4.000,00 EUR (neto) na račun … najkasneje do 20. 12. 2019._" Upoštevajoč pojasnjeno in dejstvo, da pri dogovorih pravdnih strank 4. 3. 2019 ni sodeloval pravnik, ni nič neobičajnega, da je bil sklenjen pisni dogovor le o preostali neporavnani obveznosti z navedbo datuma njene zapadlosti.

14. Ne držijo niti pritožbeni očitki, da so nasprotja med razlogi izpodbijane sodbe, ker je sodišče prve stopnje v delu glede sklenitve ustnega dogovora sledilo izpovedi tožeče stranke, v delu glede obveznosti plačila DDV pa ne in je v tem delu njeno izpovedbo označilo kot neprepričljivo. Sodišče prve stopnje je logično pojasnilo, zakaj je glede sklenitve ustnega dogovora za plačilo 12.000,00 EUR pogodbene kazni verjelo tožeči stranki in zakaj ji glede dogovora o plačilu DDV ni verjelo. Pojasnilo je, da je izpoved tožene stranke glede sklenitve ustnega dogovora za plačilo 12.000,00 EUR pogodbene kazni in sosledja dogodkov skladna z listinskimi dokazi ter da je takšno sosledje življenjsko logično. Nadalje je pojasnilo, da tožeči stranki ne verjame, da je bilo poleg pogodbene kazni dogovorjeno tudi plačilo DDV-ja, ker tega dokazne listine ne potrjujejo in niti ni logično da bi se pravdni stranki dogovorili za plačilo DDV-ja glede na to, da se slednjega obračuna le za prodajo blago in opravljene storitve. Pritožbeno sodišče še dodaja, da ni nič nenavadnega, če sodišče sledi le delu izpovedbe stranke in ne njeni celotni izpovedi. Ker je sodišče prve stopnje prepričljivo pojasnilo, zakaj sledi le delu izpovedi tožeče stranke, ni zagrešilo kršitve 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

15. S pritožbenimi trditvami, da iz potrdila o prejemu pogodbene kazni z dne 4. 3. 2018 ne izhajajo zaključki, ki jih je napravilo sodišče prve stopnje, tožena stranka ne more utemeljiti procesne kršitve po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Protispisnost je napaka tehnične narave. Gre za napačen postopek prenosa, pri katerem se sodišče ne opredeljuje, zlasti ne vrednostno, pač pa samo napačno prenese tisto, kar je zapisano na listini ali zapisniku v obrazložitev sodbe.6 S pritožbenimi očitki, da iz listin ne izhaja to, kar je sodišče prve stopnje iz njih zaključilo, tožena stranka torej ne uveljavlja protispisnosti, pač pa dejansko izpodbija dokazno oceno in s tem ugotovljeno dejansko stanje. Da je dokazna ocena sodišča prve stopnje v tem delu pravilna, pa je že bilo pojasnjeno.

16. Sodišče se je dolžno opredeliti le do pravno odločilnih dejstev (prvi odstavek 213. člena ZPP). Ali je bila tožeča stranka v času sklenitve prodajne predpogodbe finančno sposobna plačati kupnino ali pridobiti kredit za plačilo slednje, kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, za odločitev v tem primeru ob upoštevanju trditev tožene stranke podanih med postopkom pred sodiščem prve stopnje, ni pravno odločilno. Tožena stranka namreč ni zahtevala razveljavitve pogodbe zaradi morebitne prevare, ki bi predstavljala napako volje (glej 9. točko te obrazložitve). Zato tožena stranka ne more uspeti niti s pritožbenimi očitki, da je izpodbijana sodba v tem delu brez razlogov (kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP).

17. Glede na vse navedeno pritožbeni očitki niso utemeljeni. Ker pa pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zaznalo nobenih drugih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

18. Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Tožena stranka s pritožbo ni uspela. Zato sama nosi stroške s pritožbo.

19. Stroški postopka z odgovorom na pritožbo so bili potrebni. Pritožbeno sodišče je pritožbene stroške odmerilo v skladu z določili Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT),7 ob upoštevanju, da je bila vrednost spornega predmeta 4.000,00 EUR ter vrednost točke 0,60 EUR. Pritožbeno sodišče je tožeči stranki priznalo 375 točk za odgovor na pritožbo ter materialne stroške (7,5 točk) vse povečano za 22 odstotni DDV, kar skupaj znaša 466,65 točk, preračunano v EUR ob vrednosti točke 0,60 EUR pa 279,99 EUR. Zato je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti njene stroške pritožbenega postopka v znesku 279,99 EUR. To obveznost je dolžna izpolniti v 15 dneh, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, od zamude do plačila (378. člen v zvezi z 299. členom OZ in 313. členom ZPP).

1 Ur. l. RS, št. 26/1999 in naslednji. 2 Ur. l. RS, št. 83/2001 in naslednji. 3 Ur. l. RS, št.18/2004 in naslednji. Iz določila 17. člena ZVKSES izhaja: (1) Če prodajalec zamudi z izročitvijo nepremičnine, je kupec upravičen zahtevati plačilo pogodbene kazni v višini 0,5 promila kupnine za vsak dan zamude za celotno obdobje trajanja zamude. (2) S prodajno pogodbo lahko kupec in prodajalec omejita skupni znesek pogodbene kazni iz prejšnjega odstavka na določen odstotek kupnine, ki pa ne sme biti nižji od 50 odstotkov kupnine. 4 Tako ni pomembno, kaj sta pravdni stranki kot pravna laika dejansko vključila v izraz "pogodbena kazen": pogodbena kazen za zamudo, pogodbena kazen zaradi neizpolnitve predpogodbe, znižana "dvojna ara", škoda zaradi izgubljenega dobička, povračilo vlaganja ali vsega po malo. 5 Primerjaj: VSRS Sodba II Ips 317/2015 z dne 22. 6. 2017. 6 Prim.: J. Zobec v Pravdni postopek: zakon s komentarjem, 3. knjiga, Uradni list Republike Slovenije; GV Založba, Ljubljana 2009, str. 313 in sklep VSRS opr. št. II Ips 235/2015 z dne 22. 12. 2016. 7 Ur. l. RS, št. 2/2015 in naslednji.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia