Jedro

Na podlagi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, zoper katerega je vložen ugovor, zaradi odločitve Ustavnega sodišča U-I-148/13 z dne 10. 7. 2014, predhodne odredbe ni (več) mogoče izdati.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se v II. točki izreka spremeni tako, da se ugovoru dolžnice zoper sklep Zg 32/2014 s 24. 2. 2014 ugodi, sklep s 24. 2. 2014 se razveljavi in se predlog za razširitev zavarovanja z novim sredstvom zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim delom sklepa je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor druge dolžnice zoper sklep o dodatnem sredstvu zavarovanja Zg 32/2014 s 24. 2. 2014 ter dolžnikoma naložilo, da morata upniku povrniti 1.738,50 EUR nadaljnjih stroškov.

2. Zoper tak sklep se pravočasno in iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje druga dolžnica, ki predlaga, da višje sodišče ugovoru ugodi, sklep s 24. 2. 2014 pa razveljavi in predlog zavrne.

Vztraja, da sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni mogoče šteti za sodno odločbo v smislu prvega odstavka 257. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Pri tem se sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča U-I-148/13 z 10. 7. 2014, glede katere pojasnjuje, da učinkuje tudi v tej zadevi. Sklicuje se tudi na sklep Ustavnega sodišča Up-597/14. Poudarja pa še, da je napadena predhodna odredba nesorazmerna in da predlagateljica ni dokazala, da zavarovanje s sredstvi, s katerimi je že dovoljeno, ne bo zadoščalo.

3. Pritožba je bila vročena upnici, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Višje sodišče najprej pojasnjuje, da gre v tej zadevi sicer za pritožbo zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje odločalo o ugovoru zoper sklep o dodatnem sredstvu zavarovanja, a ne glede na to je moralo sodišče presoditi, ali so osnovni pogoji za zavarovanje s predhodno odredbo ob odločanju o predlogu sploh podani.

6. Pritožnica utemeljeno opozarja, da je Ustavno sodišče RS 10. 7. 2014 z odločbo U-I-148/13 razveljavilo 1. točko prvega odstavka 258. člena ZIZ. Obrazložilo je, da ta določba preprečuje razlago, da predhodna odredba ne more temeljiti na neizvršljivem plačilnem nalogu (17. točka obrazložitve).

Presojalo je ustavno skladnost 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ v delu, v katerem ureja, da je mogoče predhodno odredbo izdati (tudi) na podlagi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine in plačilnega naloga, proti katerima je bil vložen ugovor in ki torej še nista pravnomočna. Primerjalo je položaj upnikov, ki imajo možnost za svojo terjatev izposlovati plačilni nalog (po Zakonu o pravdnem postopku; ZPP ali po ZIZ), s položajem upnikov, ki terjatve uveljavljajo s tožbo v pravdnem postopku. Ugotovilo je, da se položaja teh skupin upnikov znatno razlikujeta(1) in zaključilo, da je zakonodajalec z izpodbijano ureditvijo v bistvenem različne položaje obravnaval enako, za kar ni razumnega razloga.

7. Čeprav Ustavno sodišče z odločitvijo ni poseglo v 257. člen ZIZ, predhodne odredbe (na podlagi nepravnomočnega plačilnega naloga, vsebovanega v sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine, zoper katerega je vložen ugovor), ni mogoče izdati niti na tej podlagi. Iz obrazložitve citirane odločbe namreč jasno izhaja, da bi bila razlaga, po kateri med odločbe domačega sodišča po 257. členu ZIZ spada tudi nepravnomočen plačilni nalog, ki je vsebovan v sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ustavno neskladna(2).

8. Podlage za izdajo predhodne odredbe, kadar se predlog za zavarovanje opira na plačilni nalog, vsebovan v sklepu o izvršbi, izdanem na podlagi verodostojne listine zoper katerega je vložen obrazložen ugovor, torej (ob odločanju višjega sodišča; prim. 44. člen Zakona o ustavnem sodišču; ZUstS) ni.

9. Višje sodišče je zato na podlagi določbo 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da se ugovoru zoper sklep Zg 32/2014 s 24. 2. 2014 ugodi, sklep s 24. 2. 2014 se razveljavi in predlog zavrne.

10. O stroških pritožbenega postopka v zvezi s predhodno odredbo v tej fazi postopka ni mogoče odločati, saj bo moralo sodišče o njih odločiti glede na uspeh v pravdi, ne pa glede na uspeh s posameznim procesnim dejanjem. Tega pravila okoliščina, da je sodišče postopek s predhodno odredbo (po nepotrebnem) vpisalo v drug spis kot osnovni postopek, ki teče po ugoditvi ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ne more spremeniti.

(1) V 16. točki obrazložitve je navedlo, da upnikom s plačilnim nalogom za to, da lahko izposlujejo predhodno odredbo, ni treba po enakovrednem soočanju argumentov obeh strank prepričati sodišča o utemeljenosti zahtevka, pač pa zadošča plačilni nalog, pridobljen v močno skrajšanem postopku na podlagi zgolj lastnih trditev. Ne glede na to, katero od verodostojnih listin ima tak upnik v posesti, je dejstvo, da verodostojna listina ni neizvršljiva sodba ali enakovredna podlaga za predhodno odredbo. Zgolj obstoj verodostojne listine praviloma ne more izkazovati verjetnosti obstoja upniško dolžniškega razmerja z enako težo kot neizvršljiva sodba. Sodba, s katero sodišče dolžniku naloži plačilo terjatve, pa je sicer lahko po pritožbi še razveljavljena ali spremenjena, vendar je po zanesljivosti ugotovljenih dejstev ter uporabljenega prava že zaradi postopka svojega nastanka nekaj povsem drugega kot plačilni nalog, proti kateremu je dolžnik vložil ugovor, in je postopek ugotavljanja utemeljenosti zahtevka, v katerem se bo izkazalo, ali je tožnik resnično upnik in toženec resnično dolžnik, šele treba opraviti.

(2) Opisano stališče je Višje sodišče v Ljubljani zavzelo in obrazložilo že v sklepih I Cp 2102/2014 s 13. 8. 2014 in II Cp 2105/2014 s 27. 8. 2014.