Jedro

Trditev, da je izpolnil vtoževano obveznost še pred izdajo zamudne sodbe, in s tem v zvezi predlagane dokaze, bi moral toženec uveljavljati v odgovoru na tožbo oziroma v postopku pred sodiščem prve stopnje, česar pa ni storil. Toženec v pritožbi teh trditev in dokazov ne more uveljavljati, ker gre za nedovoljen pritožbeni razlog.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi zamudna sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvo sodišče je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je toženec dolžan s parc. št. 145/1 k.o. X odstraniti plinsko cisterno in leseno lopo v roku petnajst dni. Odločilo je tudi, da tožencu brez izrecnega dovoljenja tožnice ni dovoljeno uporabljati navedene nepremičnine ali nanjo postavljati objekte. Tožencu je naložilo tudi plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 282,36 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sodbo se pritožuje toženec, ki posebej ne podaja pritožbenih razlogov, smiselno pa predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijano sodbo tako, da zavrne tožbeni zahtevek in tožeči stranki naloži plačilo pravdnih stroškov. V laični pritožbi navaja, da je prejel dopis pooblaščenca tožeče stranke konec maja 2010, s katerim je bil pozvan, da s parc. št. 145/1 odstrani plinsko cisterno in leseno lopo. Pooblaščencu je odgovoril po elektronski pošti, da bo izpolnil zahtevek, ko bo primerno vreme in ko bo dobil pomoč za delo. Pooblaščenec mu je nato odgovoril, naj mu sporoči, ko bo opravil delo, da bo ustavil sodne postopke. Nato je prejel poziv sodišča za odgovor na tožbo, za katero pa je mislil, da je brezpredmetna, ker naj bi jo tožnica umaknila. Tedaj je že odstranil barako, čakal pa je na sinovo pomoč za odstranitev plinske cisterne. Odgovora na tožbo ni dal, ker je tožničin pooblaščenec obljubil, da bo ustavil postopek. 24. 6. 2010 je tožničinemu pooblaščencu poslal obvestilo, da je odstranil vrtno lopo in plinsko cisterno. Odgovora ni prejel, tožnica pa postopka na sodišču kljub obljubi ni ustavila. Če bi postopek ustavila, ne bi nastali stroški postopka. Toženec je naredil, kar je tožnica zahtevala od njega, njen pooblaščenec pa ni naredil tega, kar bi moral, zato naj tožnica nosi stroške tega postopka.

3. Tožnica ni odgovorila na vročeno pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Zamudne sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 338. člena ZPP), zato so neupoštevne tiste pritožbene navedbe, s katerimi toženec meri na uveljavljanje tega pritožbenega razloga. Trditev, da je izpolnil vtoževano obveznost še pred izdajo zamudne sodbe, in s tem v zvezi predlagane dokaze bi moral toženec uveljavljati v odgovoru na tožbo oziroma v postopku pred sodiščem prve stopnje, česar pa ni storil. Enako velja glede trditev in dokazov, da se je tožnica zavezala umakniti tožbo. Toženec v pritožbi teh trditev in dokazov ne more uveljavljati, ker gre za nedovoljen pritožbeni razlog.

6. V okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe (drugi odstavek 350. člena ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje izdalo zamudno sodbo v skladu z določili 318. člena ZPP. Materialno pravo je uporabilo pravilno, pri tem pa ni storilo nobene od uradoma upoštevnih bistvenih kršitev določb postopka. Ker je tožnica uspela v sporu, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo tudi v stroškovnem delu sodbe (prvi odstavek 154. člena ZPP).

7. Glede na povedano je pritožbeno sodišče zato zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo zamudno sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).