Jedro

Glede na ugotovitve sodišča prve stopnje, ki niso v ničemer vsebinsko izpodbite, pritožbeno sodišče zaključuje, da še vedno obstoji potreba po varovanju predlagateljice in mladoletnega A. A. z ukrepi po ZPND.

V zvezi s pritožbenimi navedbami, da so stiki med predlagateljico in nasprotnim udeležencem le v zvezi z izvajanjem stikov z otrokom in da želi nasprotni udeleženec le dobro za otroka, pa sodišče druge stopnje opozarja na ugotovitev sodišča prve stopnje, da prepoved približevanja ne velja v času, ko nasprotni udeleženec s sinom izvaja stike v skladu s sodno odločbo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 9. 3. 2022 nasprotnemu udeležencu na podlagi 19. člena ZPND izreklo prepoved približevanja predlagateljici, njeni hiši in njunemu skupnemu otroku ter mu prepovedalo navezovati stike s predlagateljico in mladoletnim A. A. na kakršenkoli način.

2. Z izpodbijanim sklepom je po izvedenem dokaznem postopku zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca zoper zgoraj navedeni sklep.

3. Zoper sklep se po pooblaščencu pritožuje nasprotni udeleženec iz vseh pritožbenih razlogov po Zakonu o kazenskem postopku (sic!) in navaja, da nima potrebe niti interesa, da bi se srečeval s predlagateljico, edini stiki med njima so predvideni v zvezi z urejanjem razmerij z njunim mladoletnim otrokom. Predlagateljica ni ogrožena, niti ne živi skupaj oziroma v bližini nasprotnega udeleženca. Nasprotni udeleženec se izogiba stikom in kontaktom s predlagateljico in ji noče nič slabega.

4. Predlagateljica je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da nasprotni udeleženec vsebinsko v ničemer ne izpodbija obširnih, natančnih in prepričljivih razlogov sodišča prve stopnje, ki je v točkah 5 do 13 obrazložitve izpodbijanega sklepa pojasnilo, katere okoliščine utemeljujejo podaljšanje ukrepov za preprečevanje nasilja v družini in katera so ravnanja nasprotnega udeleženca, ki jih je mogoče oceniti kot psihično nasilje nad predlagateljico (pošiljanje različnih nadlegujočih in ogrožujočih SMS-ov, opazovanje predlagateljičine hiše, kršitev prepovedi približevanja na pogrebu predlagateljičinega očeta itd., ob hkratni nepripravljenosti nasprotnega udeleženca za spremembo svojega vedenja in pomanjkanju samokritičnosti do lastnih neprimernih ravnanj – primerjaj 10. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa). Teh zaključkov sodišča prve stopnje pritožba ne more omajati s posplošenim ponavljanjem trditev, ki jih je nasprotni udeleženec podal že v ugovornem postopku.

7. Glede na ugotovitve sodišča prve stopnje, ki niso v ničemer vsebinsko izpodbite, pritožbeno sodišče zaključuje, da še vedno obstoji potreba po varovanju predlagateljice in mladoletnega A. A. z ukrepi po ZPND. Glede na (v pritožbi vsebinsko neizpodbijane) dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje so pritožbene navedbe, da naj bi se izogibal stikom in kontaktom s predlagateljico in da ji noče nič slabega, le neiskreno sprenevedanje. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da so stiki med predlagateljico in nasprotnim udeležencem le v zvezi z izvajanjem stikov z otrokom in da želi nasprotni udeleženec le dobro za otroka, pa sodišče druge stopnje opozarja na ugotovitev sodišča prve stopnje (5. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), da prepoved približevanja ne velja v času, ko nasprotni udeleženec s sinom izvaja stike v skladu s sodno odločbo.

8. Glede na vse povedano pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, pritožba pa ni utemeljena. Ker ni ugotovilo niti uradoma upoštevnih (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju: ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku – v nadaljevanju: ZNP-1) kršitev, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).