Up-85/99

11. 7. 2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 11. julija 2000

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. VIII Ips-257/98 z dne 2. 3. 1999 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnik je zahteval plačilo zneska 470 344,80 SIT iz naslova premalo izplačane odpravnine zaradi prenehanja delovnega razmerja kot trajno presežnemu delavcu. Zoper družbo, v kateri je bil zaposlen, je bil kasneje uveden stečajni postopek.

Sodišče je pritožnikov zahtevek zavrglo, ker terjatev ni bila prijavljena v stečajnem postopku. Pritožnik meni, da so sodne odločitve nepravilne, ker da za terjatev v času možne prijave še ni vedel, terjatev pa tudi še ni zastarala. Odločitve sodišč naj bi posegle v že pridobljene pravice.

2.Ustavno sodišče se v postopku ustavne pritožbe ne more spuščati v presojo materialnopravne pravilnosti izpodbijanih odločitev in v dokazno oceno sodišč. Ustavno sodišče namreč ni nadaljnja instanca rednega sojenja. Njegova pristojnost je le ugotavljati, ali ni bila z izpodbijanimi sodbami kršena katera od človekovih pravic. Zgolj dejstvo, da pritožnik v sodnem postopku ni uspel, še ne pomeni kršitve katerekoli ustavne pravice. Za kršitev teh pravic bi šlo, če bi sodišče zakon uporabilo tako, da bi mu dalo vsebino, ki bi bila v nasprotju z Ustavo. Za tak primer pa v obravnavani zadevi ne gre. Ustavno sodišče bi lahko presojalo tudi, ali niso morda izpodbijani sklepi arbitrarni ter brez razumne pravne utemeljitve - tega pa izpodbijanim sklepom ni mogoče očitati.

3.Sodišča pritožnikovega zahtevka niso obravnavala po vsebini zato, ker za to niso bile izpolnjene predpisane procesne predpostavke. S tako odločitvijo ni z ničemer poseglo v pravico pritožnika do odpravnine, še posebej mu te pravice ne jemlje in ne omejuje. Trditev, da terjatve ni mogel pravočasno prijaviti, ker mu podatki o plačah takrat še niso bili znani, pa je v nasprotju s podatki, ki jih je pritožnik sam predložil. Na podlagi istih podatkov ("Razlika plač do kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije") je namreč pritožnik prijavil svojo terjatev v stečajnem postopku tudi za del premalo izplačane odpravnine. Stečajna upraviteljica je njegovo terjatev delno priznala, za prerekani del pa je bilo v sodnem postopku ugotovljeno, da ni utemeljen.

4.Ker z izpodbijanim sklepom očitno niso bile kršene pritožnikove človekove pravice, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

5.Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude ter člana dr. Dragica Wedam-Lukić in Franc Testen.

Predsednik senata:

dr. Lojze Ude