Jedro

Dolžnost celovitega pojasnila o bistvenih lastnostih kredita je na kreditodajalki in ni odvisna od morebitnih predhodno pridobljenih informacij kreditojemalca pri tretjih osebah. Zato dejstvo, da se je tožnica o možnih vrstah kredita predhodno pozanimala pri prijatelju bančniku in se po njegovem nasvetu odločila prav za kredit v CHF, banke ne razreši obveznosti, da tožnici kot potrošnici predstavi obseg valutnega tveganja. In sicer tako, da bo jasno seznanjena, da so valutna razmerja povsem nestabilna, da so nihanja lahko zelo visoka, da ima to lahko bistven vpliv na višino njene obveznosti in da se to lahko v dolgoročnem razmerju zgodi kadarkoli. Ob tem ni bistveno, da banka ne more z gotovostjo napovedati prihodnjega gibanja tečaja, saj je prav ta nenapovedljivost in možnost velikega nihanja ključen element tveganja, ki je banki znan, medtem ko se povprečen potrošnik dejanskega obsega valutnega tveganja ne zaveda.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v odločitvi o zahtevku za ugotovitev ničnosti (I./1. točka izreka) tako spremeni, da se ugotovi ničnost notarskega zapisa opr. št. SV 418/2007 z dne 7. 3. 2007 sporazuma o zavarovanju denarne terjatve po 142. členu Stvarnopravnega zakonika in kreditne pogodbe št. 000 z dne 1. 3. 2007, potrjene v citiranem notarskem zapisu, kot tudi kreditne pogodbe št. 000 z dne 1. 3. 2007 v navadni obliki, ki sta jo sklenili tožena stranka s tedanjo skrajšano firmo Banka X, d. d., in tožnica A. A.

II.V odločitvi o zavrnitvi zahtevka za plačilo 36.348,45 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 7. 2019 dalje do plačila (I./2. točka izreka), ter v odločitvi o stroških postopka (II. točka izreka) se izpodbijana sodba razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

III.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice na ugotovitev ničnosti notarskega sporazuma o zavarovanju denarne terjatve po 142. členu Stvarnopravnega zakonika (SPZ) in kreditne pogodbe za posojilo v švicarskih frankih (CHF) ter zahtevek na plačilo zneska 36.348,45 EUR in odločilo, da tožnica krije vse pravdne stroške toženke.

2.Zoper sodbo vlaga pritožbo tožnica iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in zaradi kršitve ustavnih pravic do lastnine, enakosti pred zakonom, enakega varstva pravic ter kršitve 1. člena Protokola št. 1 k EKČP glede pravice do mirnega uživanja lastnega premoženja. Opozarja, da sodišče ni upoštevalo razvoja sodne prakse Sodišča Evropske unije (SEU) in Ustavnega sodišča, niti napotkov višjega sodišča v predhodnih odločitvah, temveč je odločalo arbitrarno in samovoljno ter ji onemogočilo uveljavljanje osnovnih procesnih pravic. Zato bo predlagala službeni nadzor nad delom razpravljajoče sodnice.

3.Pri ugotavljanju dejanskega stanja so razlogi sodišča protislovni, saj je ugotovilo velik vpliv tečajnih razlik na višino tožničinih mesečnih anuitet, ki so preračunano v evre porasle tudi za 34 %, nato pa je zaključilo, da je neresnično in nedokazano zatrjevanje o izjemnem porastu mesečnih obrokov. Pri tem je izven trditvene podlage strank izhajalo iz povečanja povprečne mesečne plače v RS, kar ne more biti argument za presojo ničnosti pogodbe. Kriterij razlikovanja potrošnikov glede na njihove prihodke po sodni praksi SEU ni bistvenega pomena z vidika presoje znatnega neravnotežja v medsebojnih pravicah in obveznostih strank. Odločilna je primerjava spornega pogodbenega pogoja z nacionalnimi predpisi in ugotovitev, ali je potrošnik s pogodbenim pogojem postavljen v manj ugoden položaj v času sklepanja kreditne pogodbe. Za odločanje v zadevi je zlasti bistveno, da je tožnica na račun kredita odplačala skupno 96.806,97 EUR, prejela pa je 60.458,52 EUR, pri čemer je višina neodplačanega kredita navkljub rednemu odplačevanju v aprilu 2015 znašala 47.255 EUR, do takrat pa je plačala 49.060 EUR. Pomembno je tudi, da toženka kot banka svoja valutna tveganja tekoče izravnava, kot ji nalagajo bančni predpisi, ter jo ne zadenejo posledice tečajnih sprememb v obdobju dolgoročnega kreditnega razmerja.

Nepošteni pogodbeni pogoj potrošnika ne zavezuje, zato toženki v primeru ničnosti ne more pripadati plačilo v obliki pogodbenih obresti, kar bi sodišče moralo presojati na podlagi drugega odstavka 87. člena Obligacijskega zakonika (OZ). Po sklepnih predlogih generalnega pravobranilca v zadevi C-520/21, ki se obravnava pred SEU, banka proti potrošniku ne more uveljavljati zahtevkov, ki presegajo vračilo prenesenega kreditnega kapitala in plačilo zamudnih obresti po zakonski obrestni meri od dneva vložitve zahtevka za vračilo, ker je ničnost posledica dejstva, da je banka v pogodbo vključila nepošten pogodbeni pogoj.

Sodišče ni upoštevalo prakse SEU v zadevah C-609/19 1, C-51/17 2 in C-405/21 3. Kreditna pogodba bi lahko imela elemente aleatornosti le v primeru, če bi bila banka izpostavljena valutnemu tveganju enako kot potrošnik. Pri presoji znatnega neravnote1ja ni mogo1e presojati le obveznosti, ki izhajajo iz vsebine posamezne pogodbe, temved je treba upo1tevati vse okoli1dine v dasu sklepanja pogodbe, med njimi predvsem tiste, ki bi jih prodajalec ali ponudnik lahko poznal v trenutku sklepanja pogodbe in bi lahko vplivale na njeno poznej1e izpolnjevanje. e banka po nacionalnih predpisih ne sme prevzemati valutnega tveganja in to dejstvo obstaja v dasu sklepanja pogodbe, gre nedvomno za okoli1cino, ki vpliva na neobstoj valutnega tveganja banke in na neenakopraven poloeaj med strankama. Pogodbene dolodbe, s katerimi se glavnica veee na CHF,
7ee s samim sklepanjem povzrodajo neravnoteeje v breme potro1nikov. Pomembno je, da banka posledice razume, potro1nik pa jih ne razume in se tega ne zaveda.

Pravna ureditev varstva potro1nikov izhaja iz standarda povprednega potro1nika, pri demur so vsi potro1niki varovani enako, neodvisno od njihovih medsebojnih individualnih razlik, zato toenidina izobrazba ne more vplivati na obseg izpolnitve pojasnilne dolenosti. Sodi1de je relativiziralo izpovedi pri
0d toenice, dokumente 4 pa interpretiralo na nadin, da je prezrlo bistveno vsebino in nosilni kontekst. Zasli1ane pri
0de so kot kreditojemalci, ki so v isti poslovalnici najemali enake kredite kot toenica, potrdile nadine predstavitve teh kreditov kot ugodnej1ih od kreditov v domadi valuti ter pojasnile, da niso dobile informacij glede valutnega tveganja, ki ne bi bile zgolj splo1ne in popolnoma nespecifidne. Sodi1de je zaoblo kljudni element presoje, ki ga izpostavlja praksa SEU, da mora prodajalec ali ponudnik storitev navesti mogoda nihanja menjalnih tedajev in dolgorodna tveganja, nelodljivo povezana s sklenitvijo pogodbe, vkljudno z dejanskim tveganjem, ki mu je potro1nik izpostavljen v celotnem pogodbenem obdobju, in sicer v primeru velikega znieeanja vrednosti valute, v kateri prejema dohodke, glede na obradunsko valuto. Zgolj seznanjenost s kratkotrajnimi spremembami valutnega razmerja zato ne odraea zadostnih in natandnih podatkov za oceno valutnega tveganja v dolgorodnem kreditnem razmerju, saj potro1nik ne more razumeti potencialno resnih posledic, ki lahko izhajajo iz sklenitve kredita v tuji valuti, za njegov finandni poloeaj. Pomembno je stali1de SEU, da mora prodajalec ali ponudnik storitev potro1nika obvestiti o ekonomskih okoli1dinah, ki bi lahko vplivale na nihanja menjalnih tedajev, kar logidno implicira stali1de, da banka te okoli1dine pozna glede na njeno znanje in izku1nje. Zato sodi1de prve stopnje na podlagi dejstva, da toenka nenadnih sprememb v valutnih tedajih ni mogla zanesljivo napovedati, ni imelo pravne in dejanske podlage za zakljudek, da je bila pojasnilna dolenost izpolnjena in slaba vera ni bila podana. V tem delu je sodba v nasprotju z odlodbo Ustavnega sodi1da Up-14/21-30 s 13. 1. 2022. Napadno je tudi nadaljnje stali1de sodi1da, da se stranka ne more sklicevati na pomanjkljivo izpolnjeno pojasnilno dolenost,
0de je bila z vsem potrebnim seznanjena iz drugega vira, saj iz sodbe ni razvidno, kak1ne podatke naj bi toenica prejela od prijatelja, ki ji je kredit priporodil. S tem ko je sodi1de ocenilo, da komercialist toenke toenici ni predstavil vsega, kar je treba, je ugotovilo, da pojasnilna dolenost ni bila ustrezno opravljena, saj se toenica ni mogla zavedati dejanskih posledic velike depreciacije domade valute. Gola hipoteza, da naj bi toenidin prijatelj toenici povedal vsaj to, kar bi ji sicer povedali komercialisti v poslovalnici, je zgolj konstrukt in 1pekulacija sodi1da, ki temelji na vnapre1nji dokazni oceni.

Z vidika nemoralnosti toenke je bistvena vsebina Porodila o finandni stabilnosti Banke Slovenije iz junija 2005, v katerem je opozorjeno na veliko izpostavljenost valutnemu tveganju za komitente, majhno ob
0dutljivost bank za spremembo deviznega tedaja in relativno nizko raven tedaja CHF ter pridkakovano apreciacijo. Pomembni sta tudi opozorili Banke Slovenije iz leta 2006 in 2007 glede celovitosti informacijske dolenosti bank ter primarne ponudbe kredita v EUR, na podlagi katerega naj se raduna kreditna sposobnost. Ti dokazi kaejo, da so bila vodstva bank pravodasno informirana o visoki volatilnosti CHF in njenih trendih nara1danja ter posledidno visokih in nesorazmernih tveganjih za komitente. Drugadna dokazna ocena sodi1da predstavlja primer arbitrarnega in samovoljnega sojenja in je v nasprotju s sodno prakso SEU ter Ustavnega sodi1da.

Primerjava tveganj na strani toenice in toenke kaee na neprimerljivo obremenitev: na eni strani neomejeno valutno in kreditno tveganje toenice z edinim dohodkom v obliki mese
0dne plade v domadi valuti, ki ni zavarovano, na drugi strani pa hipotekarno zavarovano kreditno tveganje toenke kot banke brez valutnega tveganja, ki je bilo preneseno na toenico. Tak1en pogodbeni pogoj prepreduje, da bi toenka utrpela prikraj1anje iz pogodbenega razmerja na radun valutnega tveganja, zato je podano znatno neravnoteeje med pravicami in obveznostmi pogodbenih strank v dasu sklenitve pogodbe.

3.Na pritoebo je odgovorila toenka in predlagala njeno zavrnitev.

4.Pritoeba je utemeljena.

5.Sodi1de prve stopnje je ob tretjem sojenju ponovno zavrnilo tobeni zahtevek na nidnost kreditne pogodbe, sklenjene v CHF. Ocenilo je, da toenica ni izkazala izjemnega porasta mese
0dnih obrokov, temved so se ti, preradunano v EUR, v vedjem delu obdobja odplaevanja pove
0dali le srednje, za 15 % do 20 %, ob tem, da se je v enakem obdobju za 20 % pove
0dala tudi toenidina plaa. Zato zanjo znatne ekonomske posledice pogodbe niso nastopile. Ker je toenica v zadetnem obdobju odplaevala tudi obresti, ni mogode trditi, da bi bili pogodbeni pogoji nepo1teni do potro1nika ali da bi v njegovo 1kodo povzročili znatno neravnovesje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank v smislu 23. lena ZVPot.

6.Glede pojasnilne dolenosti je sodi1de ugotovilo, da je morala toenica zaradi jasnega zapisa pogodbenih dolodil razumeti in vedeti, da bo morala za odplailo kredita vsak mesec zagotoviti ustrezen znesek za plailo mese
0dne anuitete v CHF v evrski protivrednosti. Upo1tevalo je, da toenica ni povpredna potro1ka, saj je doktorirala v tujini ter dela kot predavateljica in raziskovalka na Fakulteti za drueben vede, kjer predava politidno zgodovinske predmete. Ker je pred sklenitvijo pogodbe
7e imela kredit v domadi valuti, ki je bil z obravnavanim posojilom tudi dokondno poplaan, je zakljudilo, da od banke ne bi bilo razumno pridkakovati, da bi toenici predstavljala razlidne vrste kreditov, tudi evrskega, ki ga je
7e imela. Kot bistveno je sodi1de nadalje upo1tevalo, da je toenica o kreditu v CHF
7e pridobila informacije od dolgoletnega prijatelja, ki ga je kot bandnik svetoval za najugodnej1ega. Preko njega je stopila v stik z direktorjem pravne prednice toenke, ta pa je nato podal navodila referentu, da pripravi ponudbo kredita v CHF. Obsega konkretne pojasnilne dolenosti sodi1de ni moglo zanesljivo ugotoviti, temved je na obseg pojasnil sklepalo na podlagi navodila banke komercialistom iz leta 2004, po katerem je priporodljivo komitentu predstaviti nekaj statistidnih podatkov o gibanju obrestne mere in tedaja v zadnjih petih letih. Ob tem je dopustilo moenost, da toenici glede na predhodni dogovor z direktorjem ni bilo predstavljeno niti to. Kljub temu je ocenilo, da ji je bilo omogodeno ovrednotenje prevzetega tveganja in da se je z vsem potrebnim kljub morebitno pomanjkljivo izpolnjeni pojasnilni dolenosti seznanila v pogovoru s prijateljem bandnikom. Ker banka ni mogla predvideti gibanja tedaja v prihodnosti, o tem tudi ni mogla seznaniti toenice, skozi prizmo tedanjega trenutka pa bi bile zahteve po prikazu gibanja tedaja za dalj1e preteklo obdobje (15 let) pretirano formalistidne. Sodi1de je nadalje zakljudilo, da pogodba ne glede na pomanjkljivo opravljeno pojasnilno dolenost ne more biti neveljavna, saj se vrednost mese
0dnih obrokov ni tako modno spremenila, da bi to bistveno vplivalo na njeno eivljenje.

7.V okviru nepo1tenosti pogodbenega pogoja je sodi1de analiziralo dokumente Banke Slovenije ter ocenilo, da na njihovi podlagi toenki ni mogode oditi, da bi lahko pridkakovala veliko spremembo valutnega razmerja CHF/EUR v prihodnje, kar bi bila dolendna razkriti potro1niku. Zato slabe vere toenke ob sklepanju kreditne pogodbe ni ugotovilo. Prav tako tudi ni ugotovilo znatnega neravnoteeja v obveznostih strank kreditne pogodbe, saj sta obe sprejeli obrestno in valutno tveganje. Ocenilo je, da na valutno tveganje toenke ne vpliva dejstvo, da se je pred njim za1
0citila z izravnavo svoje bilance po dolo
0dilu 85. lena takrat veljavnega Zakona o ban
0dni1tvu (ZBan). Gre za aleatorno pogodbo, ki jo pravni red dovoljuje.

8.Sodi1de prve stopnje je svojo odloditev sprejelo na podlagi sodne prakse, ki se je oblikovala pred odlodbami Ustavnega sodi1da o ustavnopravnih vidikih, povezanih z nidnostjo pogodb 5. Ker so odlobbe ustavnega sodi1da obvezne, zavezujejo pa tudi razlogi, je po izdaji izpodbijane sodbe pri1lo do bistveno spremenjene sodne prakse Vrhovnega sodi1da RS 6, nanjo pa je vplivala tudi nadgradnja stali1b SEU 7 glede razlage Direktive Sveta 93/13/EGS s 5. 4. 1993 o nedovoljenih pogojih v potro1ni1kih pogodbah (v nadaljevanju Direktiva). Ob upo1tevanju stali1b SEU in ustavnega sodi1da ter novej1e sodne prakse vrhovnega sodi1da so materialnopravni zakljudki v izpodbijani sodbi v ved vidikih zmotni.

9.Po 23. lenu ZVPot so nepo1teni pogodbeni pogoji nidni, nepo1teni pa so v skladu s 24. lenom ZVPot pogoji, (1)
0de v 1kodo potro1nika povzročijo znatno neravnoteeje v pogodbenih pravicah in obveznostih, (2)
0de povzročijo, da je izpolnitev pogodbe neutemeljeno v 1kodo potro1niku, ali (3) da je izpolnitev znatno drugadna od tistega, kar je potro1nik utemeljeno pridkakoval, ali (4)
0de nasprotujejo nadelu vestnosti in po1tenja.
7e eden od alternativno na1tetih primerov zadostuje, da je pogodbeni pogoj niden, kar daje potro1niku 1ir1e varstvo, kot je zagotovljeno s 3. lenom Direktive. Preglednost pogodbenega pogoja je sestavni del presoje, ali je s pogojem povzročeno znatno neravnoteeje v pogodbenih pravicah in obveznostih, pa tudi presoje, ali je pogoj skladen z nadelom vestnosti in po1tenja.

10.Nelodljiv sestavni del kreditne pogodbe, v kateri je obveznost vra
0dila dolodena v drugi valuti od valute, v kateri potro1nik prejema dohodke, ali obra
0dunsko vezana na tako valuto, je valutno tveganje. Pritoeba utemeljeno graja zakljudek sodi1da prve stopnje, da je bilo to porazdeljeno med obe pogodbeni stranki. Toenka je namred zaradi zakonodajaldeve zahteve po kapitalski ustreznosti bank morala imeti zaprte devizne pozicije, zato je bilo tveganje, ki se je odraealo dolgorodno, v celoti preneseno na tonico kot potro1nico. Zgolj navedeno pa 1e ne predstavlja znatnega neravnoteeja v pogodbenih pravicah in obveznostih,
0de je kreditojemalec tak1no tveganje zavestno sprejel 8. V primeru skrbno opravljene pojasnilne dolenosti, ko ni mogode govoriti o informacijski asimetriji med pogodbenima strankama, o nepo1tenosti ni mogode govoriti. Zato je v obravnavani zadevi bistveno vpra1anje, ali je toenka svojo pojasnilno dolenost ustrezno izpolnila, torej ali je pogoj in posledidno tveganja celovito predstavila. Ob tem je vrhovno sodi1de, upo1tevajode prakso SEU, v zadevi II Ips 54/2023 izrecno izpostavilo, da je pri zapolnjevanju vsebine pojasnilne dolenosti treba izhajati iz standarda povprednega potro1nika, ki je normalno obve1den ter razumno pozoren in preudaren. To pa pomeni, da mora biti pojasnilna dolenost standardizirana in objektivizirana ter neodvisna od izobrazbe stranke, saj potro1nik ni v informacijsko enakovrednem poloeaju z banko, ki se vsakodnevno in sistematidno ukvarja z denarnim poslovanjem ter poseduje akumulirano znanje 1tevilnih bandnikov, finandnikov in drugih ekspertov s podrodja ban
0dni1tva, ki tvorijo njeno zaposlitveno strukturo 9. Razlogom sodi1da prve stopnje, ki je obseg pojasnilne dolenosti presojalo skozi prizmo toenkine visoke izobraeenosti, zato ni mogode slediti.

11.Dolenost celovitega pojasnila o bistvenih lastnostih kredita je na kreditodajalki in ni odvisna od morebitnih predhodno pridobljenih informacij kreditojemalca pri tretjih osebah. Zato dejstvo, da se je toenica o moenih vrstah kredita predhodno pozanimala pri prijatelju bandniku in se po njegovem nasvetu odlodila prav za kredit v CHF, banke ne razre1i obveznosti, da toenici kot potro1nici predstavi obseg valutnega tveganja. In sicer tako, da bo jasno seznanjena, da so valutna razmerja povsem nestabilna, da so nihanja lahko zelo visoka, da ima to lahko bistven vpliv na vi1ino njene obveznosti in da se to lahko v dolgorodnem razmerju zgodi kadarkoli. Ob tem ni bistveno, da banka ne more z gotovostjo napovedati prihodnjega gibanja tedaja, saj je prav ta nenapovedljivost in moenost velikega nihanja kljuden element tveganja, ki je banki znan, medtem ko se povpre
0den potro1nik dejanskega obsega valutnega tveganja ne zaveda 1.

12.Opustitev pojasnila o bistvenih lastnostih kredita v tuji valuti utemeljuje tudi sklep o kreditodajalkinem nedobrovernem ravnanju. V obravnavani zadevi toenka ni izkazala, da bi toenici celovito predstavila obseg valutnega tveganja. Sodi1de prve stopnje je ugotovilo, da je bilo toenici morebiti dano le splo1no pojasnilo o obrestnem in valutnem tveganju s predstavitvijo podatkov za zadnjih pet let, ali pa 1e to ne, ker je odloditev o kreditu v tuji valuti sprejela
7e pred podpisom pogodbe na podlagi priporodil prijatelja bandnika. Ob tem je brez podlage v izvedenih dokazih podalo hipotetidno oceno, da so bila obvestila te tretje osebe vsebinsko najmanj tak1na, kot bi jih toenici morala predstaviti toenka, kar pritoeba utemeljeno graja. Sodi1de je nadalje pri oceni ustreznosti pojasnilne dolenosti zmotno izhajalo iz toenidine nadpovpredne izobrazbe, kar naj bi v konkretnih okoli1dinah ob pridobljenih informacijah iz drugih virov zado1dalo za informirano privolitev v valutno tveganje, zaradi
0de je banki ni bilo treba posredovati 1ir1ega obsega pojasnil. Tak1nemu stali1du glede na
7e navedeno, upo1tevajode prakso SEU in novej1o domado sodno prakso 1, ni mogode slediti. Prav tako ustreznosti izpolnitve pojasnilne dolenosti, ki mora biti podana ob sklenitvi pogodbe, ni mogode utemeljevati na dejstvih, nastalih med pogodbenim razmerjem. Ni torej bistveno, da zaradi dviga toenidine plae obrok kredita, kljub znatnemu povi1anju, ni vplival na njeno eksistendno ogroeenost, temved, ali je bila z realno moenostjo visokega nihanja in vpliva na zmoenost odplaevanja dejansko seznanjena pred podpisom pogodbe.

13.Ker toenka ni izkazala, da bi z ravnanjem v konkretnem primeru ustrezno izpolnila svojo pojasnilno dolenost, je kr1ila zahtevo dobre vere oziroma nadelo vestnosti in po1tenja, kar zadostuje za ugotovitev o nepo1tenosti pogodbenega pogoja. Ker brez njega nadaljnji obstoj kreditne pogodbe ni mogod, je pogodba nidna.

14.Posledice nidnosti ureja 87. len OZ, ki doloda, da mora pogodbena stranka drugi vrniti vse, kar je prejela na podlagi nidne pogodbe. Obe stranki imata druga nasproti drugi torej obogatitveni zahtevek, pri demer pri vzajemnih obveznostih po teoriji salda sodi1de odlodi le o razliki med obema izpolnitvama. Tak1en nadin poraduna je v zahtevku upo1tevala tudi toenica, ki od toenke terja zgolj razliko med poravnano pogodbeno obveznostjo v EUR in prejetim posojilom. Pri tem pa ne upo1teva koristi, ki jo je imela zaradi takoj1njega rpanja posojila, za katerega bi sicer takrat morala plaati obidajno treno ceno za uporabo primerljive vsote denarja.

15.Sodi1de prve stopnje se zaradi napa
0dnega materialnopravnega stali1da o nidnosti pogodbe ni ukvarjalo s posledicami nidnosti ter v tej smeri dejansko stanje ee ni bilo raziskano, zato je pritoebno sodi1de v tem delu sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodi1du prve stopnje v ponovno odlodanje (prvi odstavek 355. lena ZPP). Ker je po izdaji izpodbijane sodbe pri1lo do pomembnega obrata v sodni praksi glede (ne)po1tenosti pogodbenega pogoja, mora biti strankama dana moenost, da se do kondikcijskih zahtevkov iz pogodbe podrobneje opredelita. Zato po oceni pritoebnega sodi1da pogoj, da bi zgolj na podlagi dosedanjih trditev pritoebno sodi1de o posledici nidne pogodbe odlodilo samo, ni izpolnjen.

16.V novem sojenju se bo moralo sodišče opredeliti do (sicer pavšalnega) ugovora toženke iz 12. pripravljalne vloge, da tožnica v okviru zahtevka ni upoštevala koristi, ki jih je imela z uporabo denarja. Ob tem pa bo moralo pri presoji izhajati tudi iz odločbe SEU v zadevi C-520/21, v kateri je sodišče posebej izpostavilo pomembnost odvračalnega učinka Direktive, da prispeva k odvračanju prodajalcev in ponudnikov od vključitve nepoštenih pogodbenih pogojev v potrošniške pogodbe. Opozorilo je, da morajo praktične posledice ničnosti pogodbe o hipotekarnem kreditu zaradi obstoja nepoštenih pogojev omogočati vzpostavitev pravnega in dejanskega položaja potrošnika, v katerem bi bil, če ne bi bilo pogodbe, in ne ogrožati odvračalnega učinka, ki mu sledi Direktiva.

17.Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbi tožnice ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbenemu zahtevku na ugotovitev ničnosti kreditne pogodbe ugodilo, dajatveni zahtevek in odločitev o plačilu stroškov postopka pa razveljavilo in v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Pri tem se ni opredeljevalo do vseh pritožbenih navedb, ki grajajo dokazno oceno sodišča prve stopnje, saj glede na zavzeta materialnopravna stališča to ni bilo potrebno.

18.Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče pridržalo za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP).

-------------------------------

1BNP Paribas Personal Finance SA, ki obravnava položaj potrošnika glede pogodb, vezanih na gibanje terminskih menjalnih tečajev, in se opredeljuje do zahteve po preglednosti in kriterija presoje z vidika dobre vere.

2OTP Bank in OTP Faktoring, v kateri je izrecno zavzeto stališče, da tipičen pogodbeni pogoj, ki se nanaša na valutno tveganje v zvezi s pogodbo o hipotekarnem kreditu, dogovorjeno v tuji valuti, ni izključen iz področja uporabe Direktive o nedovoljenih pogojih, tudi če nacionalno pravo vsebuje obvezne določbe o mehanizmu pretvorbe valut.

3FV proti Novi kreditni banki Maribor, v kateri je zavzeto stališče, da slovenska ureditev po 24. členu Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot), po kateri se pri presoji nepoštenosti pogodbenega pogoja ni treba ukvarjati s presojo zahteve dobre vere iz člena 3(1) Direktive, ne nasprotuje pravu EU.

4Pritožba obravnava dokumente: Pazljivo pri posojilih v švicarskih frankih, Obvestilo JP/11-2004, letak Stanovanje ali stanovanjska hiša so sanje vsakega Slovenca.

5Odločbe US RS Up-317/21 z 9. 9. 2021, Up-14/21 s 13. 1. 2022 in Up-54/19 s 6. 7. 2023, slednja je bila izdana po izpodbijani sodbi.

6Odločbe VS RS II Ips 8/2022 z 19. 4. 2023, II Ips 54/2023 z 20. 9. 2023, II Ips 49/2023 z 18. 10. 2023, II Ips 56/2023 z 18. 10. 2023, II Ips 52/2023 s 16. 11. 2023, II Ips 72/2023 z 22. 11. 2023.

7Gre za zadeve, na katere se sklicuje tožnica in so že povzete v predhodnih opombah.

8Primerjaj razloge sodbe VS RS II Ips 8/2022 z 19. 4. 2023, točka 39.

9Primerjaj 16. točko obrazložitve odločbe II Ips 54/2023 z 20. 9. 2023.

10Tako SEU v sodbah C-186/16 in C-609/19.

11Primerjaj npr. razloge sodbe II Ips 8/22, tč. 66-70.

12Zadeva Arkadiusz Szczesniak proti Bank MSA s 15. 6. 2023.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 142 Zakon o varstvu potrošnikov (1998) - ZVPot - člen 23, 24 Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 87

EU - Direktive, Uredbe, Sklepi / Odločbe, Sporazumi, Pravila

Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah - člen 3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.