Jedro

Tožeča stranka je upravnik stanovanjske stavbe. Pooblastila upravniku določa 118. člen SPZ. Med drugim skrbi za porazdelitev in izterjavo obveznosti, upravlja z rezervnim skladom in s skupnim denarjem … Predmet zahtevka v obravnavani zadevi so stroški, ki jih je tožeča stranka kot upravnik zaračunala tožencu kot etažnemu lastniku. Konkretnih pripomb na posamezne postavke toženec ni imel in tudi v pritožbi ne pove konkretno, katerim postavkam nasprotuje. Pavšalne navedbe pa niso upoštevne. Tako ni dvoma, da je toženec nastale stroške tožeče stranke, ki se nanašajo na upravljanje stanovanjske stavbe, dolžan plačati.

Glede očitka sodišču, da ni preklicalo glavne obravnave kljub temu, da je toženec za to prosil, je pojasniti, da sodišče lahko preloži narok, vendar le v primeru, če so za to utemeljeni razlogi (115. člen ZPP). Toženec je bil pozvan, da svoj izostanek utemelji in za to predloži dokaze, a je sodišču sporočil le to, da ima obveznosti. Sklicevanje na obveznosti pa je premalo, da bi sodišče lahko narok preklicalo iz upravičenih razlogov.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z napadeno sodbo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 52482/2013 z dne 7. 5. 2013 zaradi delnega umika tožbe razveljavilo v 1. točki izreka za znesek 396,53 EUR ter predlog za izvršbo v tem delu zavrnilo in izvršilni postopek v tem obsegu ustavilo (točka I.). Sklep o izvršbi je v preostalem neumaknjenem delu tožbenega zahtevka obdržalo v celoti v veljavi v 1. in 3. točki izreka, tako da je toženec dolžan plačati tožeči stranki glavnico v višini 198,44 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 3. 2013 dalje do plačila in izvršilne stroške v višini 71,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 6. 2013 dalje do plačila (točka II. izreka sodbe). Toženi stranki je naložilo, da povrne tožeči stranki 172,76 EUR pravdnih stroškov (točka III. izreka).

2. Zoper sodbo se je toženec pritožil. V laični pritožbi opisuje svojo življenjsko situacijo – slabe razmere, v katerih živi. Za slabo stanje krivi tudi tožečo stranko, ki mu kot upravnik ne zaračunava stroškov pravilno. Obrazlaga, zakaj kljub pravilnemu vabljenju ni pristopil na glavno obravnavo dne 16. 6. 2014. Sedaj se ukvarja z bio kmetijstvom in upa, da bo pridelal dovolj hrane, da ne bo lačen. Prosi, da se njegovi prošnji (pritožbi) ugodi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V obravnavani zadevi gre za spor majhne vrednosti v smislu določila člena 443/1 ZPP, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR. Sodba, izdana v takem sporu se po določbi prvega odstavka 458. člena ZPP sme izpodbijati samo zaradi absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Toženec se je v pritožbi oddaljil od samega obravnavanega spora – dejansko pa bi se njegove navedbe lahko štele tako kot, da je sodišče napačno ugotovilo dejansko stanje. Napačno ugotovljena dejstva pa ni dopustno upoštevati, saj je pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v tovrstnih zadevah izključen. Na to je bil toženec tudi opozorjen v pravnem pouku v sami sodbi. Po presoji pritožbenega sodišča pa ne gre niti za primer, ko je sodbo vendarle mogoče razveljaviti, če je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje pomanjkljivo ugotovljeno (člen 458/2 ZPP).

5. Ker pritožba ne vsebuje nobenih konkretiziranih pritožbenih razlogov je pritožbeno sodišče v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP opravilo le uradni preizkus izpodbijanega dela sodbe, ki je pokazal, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo in ni zagrešilo nobenih bistvenih kršitev določb postopka, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti. Tožeča stranka je upravnik stanovanjske stavbe na naslovu ... (1. člen Pogodbe o opravljanju storitev upravljanja stanovanjske hiše z dne 3. 9. 1992). Pooblastila upravniku določa 118. člen SPZ. Med drugim skrbi za porazdelitev in izterjavo obveznosti, upravlja z rezervnim skladom in s skupnim denarjem … Predmet zahtevka v obravnavani zadevi so stroški, ki jih je tožeča stranka kot upravnik zaračunala tožencu kot etažnemu lastniku. Konkretnih pripomb na posamezne postavke toženec ni imel in tudi v pritožbi ne pove konkretno, katerim postavkam nasprotuje. Pavšalne navedbe pa niso upoštevne. Tako ni dvoma, da je toženec nastale stroške tožeče stranke, ki se nanašajo na upravljanje stanovanjske stavbe dolžan plačati. Dolžnost plačila pa temelji na določilih Stanovanjskega zakona (50., 60. člen) in OZ (190. člen, 776. člen).

6. Glede očitka sodišču, da ni preklicalo glavne obravnave kljub temu, da je toženec za to prosil je pojasniti, da sodišče lahko preloži narok, vendar le v primeru, če so za to utemeljeni razlogi (115. člen ZPP). Toženec je bil pozvan, da svoj izostanek utemelji in zato predloži dokaze, a je sodišču sporočil le to, da ima obveznosti. Sklicevanje na obveznosti pa je premalo, da bi sodišče lahko narok preklicalo iz upravičenih razlogov. Odločitev sodišča, ki je obravnavo opravilo zato pritožbeno sodišče sprejema kot pravilno.

7. Po vsem povedanem pritožba toženca ni utemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).