18. 3. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe Gostinskega podjetja A., d. d., Ž., in B. B. iz Z., ki ju zastopajo C. C., Č. Č., D. D. in E. E., odvetniki v V., na seji senata dne 27. februarja 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba Gostinskega podjetja A. in B. B. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VII Ips 2/97 z dne 16. 12. 1999 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. Gpp 10/97 z dne 13. 2. 1997 in s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Gp 506/95 z dne 4. 10. 1996 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Z izpodbijano sodbo je Vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti pritožnikov zavrnilo kot neutemeljeno. Prvostopenjsko sodišče je pritožnika spoznalo za odgovornega dveh gospodarskih prestopkov po 14. točki prvega odstavka 92. člena Zakona o računovodstvu (Uradni list SFRJ, št. 12/89 in nasl. - v nadaljevanju ZR) in jima izreklo denarno kazen. Višje sodišče v Ljubljani je s sodbo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno, po uradni dolžnosti pa spremenilo odločbo o kazenskih sankcijah.

2.Pritožnika v ustavni pritožbi zatrjujeta kršitev načela zakonitosti (28. člen Ustave). Ravnanje, vsebovano v tenorju obtožnega predloga, naj ne bi predstavljalo gospodarskega prestopka. Sodišče naj ne bi upoštevalo sprememb v 75. členu ZR v letu 1989 (Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o računovodstvu, Uradni list SFRJ, št. 35/89). Po mnenju pritožnikov bi bilo treba od novele dalje, ki je v petem odstavku 75. člena ZR črtala besede "najmanj v višini, določeni v skladu s kolektivno pogodbo", del dobička za bruto osebne dohodke razporejati neodvisno od višine, določene v kolektivni pogodbi.

Glede na navedeno ZR po mnenju pritožnikov ni mogel biti kršen.

Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 55/92 in nasl. - v nadaljevanju ZLPP) po mnenju pritožnikov ni mogel biti kršen, ker je bil uveljavljen šele kasneje. Pritožnika predlagata, naj Ustavno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi, vloženi obtožni predlog pa zavrže.

B.

3.Po 28. členu Ustave nihče ne sme biti kaznovan za dejanje, za katero zakon ni določil, da je kaznivo, in ni zanj predpisal kazni, še preden je bilo dejanje storjeno. Določba zagotavlja, da morajo biti v opisu dejanja, ki se očita storilcu, vsebovani vsi znaki kaznivega dejanja, ki jih določa zakon. Eden od bistvenih vidikov načela zakonitosti v kazenskem pravu je tudi zahteva po določnosti kazenskega zakona (lex certa), ki pomeni, da mora biti kazenskopravna norma, ki določeno dejanje opredeljuje kot kaznivo, določna, jasna in predvidljiva. Od organov, ki kazenskopravne norme uporabljajo, pa načelo zakonitosti zahteva, da te norme restriktivno razlagajo. Namen načela zakonitosti je v tem, da prepreči kazensko obsodbo za dejanje, za katero posameznik ni mogel predvidevati, da je kaznivo.

4.Očitek pritožnikov, da je sodišče izdalo obsodilno sodbo za ravnanje, ki ne predstavlja gospodarskega prestopka, ni utemeljen. Vrhovno sodišče je v obrazložitvi izpodbijane sodbe pojasnilo zakonito pravno podlago za izdajo sodbe. Pojasnilo je, da se peti odstavek 75. člena ZR nanaša le na sredstva za plače, za oblikovanje poslovnega sklada pa je treba upoštevati tretji odstavek 37. člena Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo (Uradni list RS, št. 31/90), ki je veljal ne glede na spremembo petega odstavka 75. člena ZR. Ker pravna oseba po ugotovitvah sodišča rezultata ni razporedila v skladu s 75. členom ZR, predstavlja takšno njeno ravnanje gospodarski prestopek po 14. točki prvega odstavka 92. člena ZR. Takšna razlaga Vrhovnega sodišča je razumna in ni v nasprotju z vsebino in smislom zakona, prav tako ji ni mogoče očitati ekstenzivnosti, zato ne predstavlja kršitve načela zakonitosti v kazenskem pravu. Zgolj navedba v sodbi prvostopenjskega sodišča, da je bila z gospodarskim prestopkom oškodovana družbena lastnina po 4. točki 48. a člena ZLPP, ki ne predstavlja znaka gospodarskega prestopka, pa še ne pomeni kršitve 28. člena Ustave.

5.Ker zatrjevane kršitve človekovih pravic niso podane, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata dr. Zvonko Fišer