Jedro

Morebitnih kršitev ZUP v okviru revizije glede na določbo 1. točke prvega odstavka 85. člena ZUS-1 revizijsko sodišče ne presoja. Taka kršitev pravil postopka po 2. in 3. odstavku 75. člena ZUS-1 ni predvidena kot razlog za bistveno kršitev določb postopka v upravnem sporu.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/2000) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 21.8.2001, s katero je ta zavrnila tožnikovo pritožbo zoper sklep Območne geodetske uprave... z dne 15.5.2001. Z navedenim sklepom je prvostopni upravni organ zavrgel tožnikov predlog za obnovo postopka parcelacije I., ki je bil končan z odločbama.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da je v obravnavanem primeru sporno, ali je bila odločba z dne 29.7.1996, s katero je bila opravljena parcelacija zemljišča, vročena tožniku, ker ima navedena vročitev posledice glede nadaljnjega odločanja o pravočasni vložitvi predloga za obnovo postopka po 9. točki 1. odstavka 249. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP/86), kot ga je določal ZUP/86 v 5. točki 1. odstavka 252. člena. Tožnik ugovarja, da mu navedena odločba organa prve stopnje ni bila vročena in tako ni imel možnosti udeležbe v postopku, in ker mu odločba ni bila vročena je zakonski rok za vložitev pravnega sredstva zamudil. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je bilo v upravnem postopku ugotovljeno, da je bila odločba vročena dne 1.8.l996 in da je na povratnice o vročitvi določno razviden podpis A. Glede na to, da je tožnik vložil predlog za obnovo postopka ugotovitve meje šele 23.2.1999, to je po preteku enomesečnega roka, ko je odločbo geodetskega organa sprejel, ter je s tem zamudil prekluzivno določen procesni rok po določbi 5. točke 1. odstavka 252. člena ZUP/86, je upravni organ prve stopnje po presoji sodišča utemeljeno zavrgel tožnikov predlog za obnovo postopka kot nepravočasno vložen (2. odstavek 256. člena ZUP/86), katerega odločitev pa je pravilno potrdila tudi tožena stranka.

Tožnik je zoper izpodbijano sodbo vložil pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb upravnega postopka. V pritožbi je smiselno ponovil tožbene navedbe, da je bila sporna meritev opravljena v njegovo škodo, da mu odločba ni bila vročena, da podpis na povratnici ni njegov. Navaja, da izpodbija meritev, h kateri nikoli ni bil pritegnjen. Zaradi povedanega meritev zanj nima pravnega učinka. Predlaga, da se njegovi pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo „odpravi in zadevo vrne v odločanje na prvo stopnjo“ ter, da se ga oprosti plačila sodnih taks.

Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

Revizija ni utemeljena.

Revizija v upravnem sporu je izredno pravno sredstvo proti pravnomočni sodbi sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po določbah 85. člena ZUS-1 je revizijo dopustno vloži zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz 2. in 3. odstavka 75. člena ZUS-1 ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. odstavek 85. člena ZUS-1). Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo preizkusi v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1).

Tožnik, sedaj revident, v svoji pritožbi, ki se obravnava kot revizija, izpodbija sodbo sodišče prve stopnje, s katero je bilo presojeno o zakonitosti odločbe tožene stranke o obstoju oziroma neobstoju pogojev za uporabo izrednega pravnega sredstva v upravnem postopku. V obravnavani zadevi je s tožbo izpodbijana procesna odločitev upravnega organa, ki je, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, pravilno presodil, da je bil predlog za obnovo postopka vložen prepozno in ga je zato na podlagi 2. odstavka 256. člena ZUP (1986), pravilno zavrgel. Revizijsko sodišče bi glede na takšno odločitev in glede na obseg revizijskih razlogov (1. odstavek 85. člena ZUS-1), lahko v tem primeru preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje le v okviru procesnih razlogov iz 1. točke 1. odstavka 85. člena ZUS-1 (zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1). Takšnih kršitev, ki bi jih storilo sodišče prve stopnje revident ne zatrjuje, na morebitne kršitve pravil postopka v upravnem sporu pa vrhovno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti. Morebitnih kršitev ZUP v okviru revizije glede na določbo 1. točke 1. odstavka 85. člena ZUS-1 pa revizijsko sodišče ne presoja. Taka kršitev pravil postopka po 2. in 3. odstavku 75. člena ZUS-1 ni predvidena kot razlog za bistveno kršitev določb postopka v upravnem sporu.

V zvezi z uveljavljenim revizijskim razlogom zmotne uporabe materialnega prava revizijsko sodišče ugotavlja, da je bila v upravnem sporu izpodbijana odločitev procesne narave in materialno pravo v tem primeru ni bilo uporabljeno, prav tako materialno pravo ni bilo uporabljeno v izpodbijani sodbi, ki je zgolj presojalo zakonitost in pravilnost odločbe tožene stranke.

Glede na določbe ZUS-1 revizijsko sodišče ne preizkuša izpodbijane sodbe z vidika pravilnosti in popolnosti ugotovljenega dejanskega stanja. Po določbah 2. odstavka 85. člena ZUS-1 namreč revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Zato revizijsko sodišče ni presojalo revidentovih navedb o nepravilno in nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju.

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je revizijo v skladu z določbo 92. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.

Glede na prehodno določbo 2. odstavka 107. člena ZUS-1, ki velja od 1.1.2007 dalje, je vrhovno sodišče ugotovilo, da tožnikova pritožba ne izpolnjuje pogojev, da bi bila obravnavana kot pritožba po ZUS-1. Zato je vloženo pritožbo v skladu z isto določbo ZUS-1 obravnavalo kot pravočasno in dovoljeno revizijo.

O predlogu za oprostitev plačila sodnih taks revizijsko sodišče ni odločalo, saj je bil tožnik oproščen plačila sodnih taks že s sklepom sodišče prve stopnje, št. U 236/2001-15 z dne 9.11.2004, oprostitev pa velja za ta upravni spor v celoti, drugih stroškov pa revident niti ni priglasil.