Jedro

Če je tožena stranka že v pritožbenem postopku zatrjevala nova dejstva, ki jih pritožbeno sodišče ni upoštevalo, ker je ugotovilo, da ni izkazano, da jih stranka brez svoje krivde ni mogla uveljaviti do konca glavne obravnave, teh istih dejstev ne more uveljavljati v postopku obnove v okviru razlogov iz 10. točke 2.odst. 394. člena ZPP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog tožene stranke za obnovo postopka.

Zoper sklep se je tožena stranka pravočasno pritožila. V pritožbi je navedla, da bi moralo sodišče upoštevati okoliščino, da je tožena stranka zvedela za kršitev izvensodnega dogovora, ki ga je sklenila s tožečo stranko šele s prejemom sodbe. Za odločitev o tej zadevi je bistveno, dejstvo, da je tožeča stranka kršila izvensodni dogovor in ni priznala izpolnitve dogovora, o čemer pa je tožena stranka zvedela šele po zaključku glavne obravnave. To pa so nova dejstva, ki jih tožena stranka ni mogla zatrjevati do konca glavne obravnave.

Zato je zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da je za to dejstvo vedela v času zaključka glavne obravnave.

Pritožba ni utemeljena.

Tožena stranka je v predlogu za obnovo postopka trdila, da je na dan zadnjega naroka za glavno obravnavo (10.1.2001) sklenila s tožečo stranko ustno izvensodno poravnavo s katero se je tožena stranka zavezala plačati znesek 2.000.000,00 SIT tožeča stranka pa se je zavezala umakniti tožbo. Tožena stranka je izpolnila dogovorno obveznost in istega dne tožeči stranki nakazala dogovorjeni znesek, medtem ko tožeča stranka kljub drugačnemu dogovoru ni umaknila tožbe. Tožena stranka se glavne obravnave ni udeležila, ker je štela, da se bo tožeča stranka držala dogovora in umaknila tožbo, vendar se je izkazalo, da tega ni storila. V posledici tega pa je bila s sodbo opr. št. II Pg 37/98 z dne 10.1.2001 obsojena plačati

1.370.187,00 SIT s pripadki. Trdila je, da bi bila lahko na podlagi teh dejstev izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva uporabljena v prejšnjem postopku, v katerem jih brez svoje krivde tožena stranka ni podala, saj se je zanesla na tožečo stranko da bo tožbo umaknila. Z navedenim predlogom je tožena stranka uveljavljala obnovitveni razlog iz 10. točke 2. odst. 394. člena ZPP. Obnovo postopka iz tega obnovitvenega razloga pa se sme dovoliti samo, če je stranka brez svoje krivde ni mogla zatrjevanih novih dejstev uveljaviti preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno odločbo (2. odst. 395. člena ZPP).

Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožena stranke že v pritožbi proti sodbi opr. št. II Pg 37/98 z dne 10.1.2001 uveljavljala v tem predlogu zatrjevana dejstva, hkrati pa zatrjevala, da dejstva sklenitve in izpolnitve izvensodnega dogovora ni mogla brez svoje krivde pravočasno navajati do konca glavne obravnave, ker ji je tožeča stranka zagotovila, da bo tudi ona izpolnila izvensodni dogovor in umaknila tožbo. Iz sodbe pritožbenega sodišča opr. št. I Cpg 595/2001 z dne 5.6.2003 izhaja, da pritožbeno sodišče uveljavljanih novih dejstev ni upoštevalo, saj je zavrnilo pritožbene trditve, s katerimi je tožena stranka izkazovala, da brez svoje krivde teh dejstev ni mogla uveljaviti do konca glavne obravnave (1. odst. 337. člena ZPP). Zaradi navedenega pa je pravilen zaključek sodišče prve stopnje, da so bila predmetna dejstva v prejšnem postopku že uporabljena, vendar brez uspeha. To pa pomeni, da niso izpolnjeni pogoji za obnovo postopka, saj sploh ne gre za nova dejstva. Drugačne pritožbene trditve niso upoštevne.

Pritožbeno sodišče je zaradi navedenega pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 1. odst. 165. člena v zvezi s 1. odst. 154. člena ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, mora sama nositi svoje pritožbene stroške.