Jedro

Tožeča stranka je predlagala, da se z začasno odredbo toženi stranki naloži vrnitev s tožbo zahtevanih premičnih stvari oziroma hramba teh stvari pri tretji osebi. Začasna odredba je bila v obsegu, kolikor je bilo z njo odločeno o zahtevi za vrnitev stvari, pravilno zavrnjena, ker z začasno odredbo ni mogoče meritorno odločati o zahtevku.

Sodišče pa bo moralo o utemeljenosti predloga za hrambo stvari odločiti, ker v tem delu ne gre za izpolnitev zahtevka.

Izrek

Pritožba se delno zavrne in se v delu, kolikor je zavrnjen predlog za izdajo začasne odredbe, ki glasi: "Tožena stranka je dolžna tožeči stranki vrniti opremo iz točke 1" potrdi 2. točka izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje.

V ostalem se pritožbi ugodi in se v ostalem delu razveljavi 2 točka izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje ter se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 20.7.1993 izdalo začasno odredbo, s katero je toženi stranki prepovedalo vsako razpolaganje z opremo tožeče stranke, ki jo ima v najemu po predračunu št. 37/92, dobavitelja D. P.. Zavrnilo pa je predlog, s katerim je tožeča stranka predlagala, da je tožena stranka dolžna vrniti tožeči stranki opremo oziroma da se ji oprema odvzame in da v hrambo dobavitelju opreme.

Tožena stranka proti izdani začasni odredbi ni ugovarjala.

Tožeča stranka pa je proti zavrnilnemu delu sklepa (2. točka izreka) pravočasno vložila pritožbo. Uveljavlja vse tri pritožbene razloga.

Zatrjuje, da je z začasno odredbo predlagala, da se stvari odvzamejo toženi stranki in se hranijo v skladišču tretje osebe. V konkretnem primeru gre za premične stvari - gostinsko opremo, zaradi česar obstoja nevarnost, da bo tožena stranka kljub začasni odredbi te stvari odtujila. Iz njenega dosedanjega ravnanja je to povsem mogoče sklepati.

Pritožba je delno utemeljena.

Sodišče prve stopnje je materialno pravo delno pravilno uporabilo in sicer ko je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, kolikor je z njim tožeča stranka zahtevala, da ji tožena stranka opremo vrne. Če bi sodišče prve stopnje v tem delu predlagani začasni odredbi ugodilo, bi s tem dajansko ugodilo tudi tožbenemu zahtevku, česar pa z začasno odredbo ni mogoče doseči, ker gre samo za instrument zavarovanja bodoče izvršbe. V tem delu je zato pritožba neutemeljena in jo je sodišče druge stopnje zavrnilo ter v tem obsegu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 380. člena ZPP v zvezi s 14. členom ZIP).

Pač pa v delu, s katerim je tožeča stranka predlagala, da se toženi stranki odvzame navedena oprema in shrani na skladišču dobavitelja (tretje osebe), tožeča stranka predlaga le hrambo stvari, na katere meri vtoževana terjatev. Takšen predlog je tožeča stranka lahko podala (glej 1. odstavek 268. člena ZIP). Sodišče prve stopnje o utemeljenosti tega predloga ni odločalo, ker je zmotno zaključilo, da gre tudi v tem delu za ugoditev zahtevku oziroma že za izvršitev zahtevka. Sodišče je zato v tem delu pritožbi tožeče stranke ugodilo in izpodbijani sklep v tem obsegu razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 380. člena ZPP v zvezi s 14. členom členom ZIP).

V novem postopku bo sodišče prve stopnje moralo odločiti o utemeljenosti predloga za hrambo premičnih stvari, na katere meri začasna odredba.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 4. odstavku 166. člena ZPP v zvezi s 14. členom ZIP.