Jedro

Tudi dejavnosti, ki jih glede na zakonsko ureditev lahko opravi en sam ponudnik - monopolist, kar velja tudi za izvedbo zapore ceste, so lahko gospodarske dejavnosti. Postavitev prometne signalizacije je oprava storitve proti plačilu na trgu. Glede tega je cestno podjetje potrebno šteti kot podjetje v smislu določbe 1. odstavka 2. člena ZPOmK, opravljena storitev zapore ceste pa predstavlja gospodarsko dejavnost v smislu 3. odstavka 2. člena ZPOmK.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka 1. Tožena stranka je s sklepom z dne 17.02.2003 zavrgla vlogo tožeče stranke, z obrazložitvijo, da ni izkazana verjetnost kršitve določb o zlorabi prevladujočega položaja. Navedeni sklep je tožeča stranka izpodbijala v upravnem sporu in zahtevala njegovo odpravo. Upravno sodišče prve stopnje je tožbo tožeče stranke zavrnilo in navedlo, da v obravnavanem primeru sploh ne gre za opravljanje gospodarske dejavnosti na trgu in zato zadeva ne sodi v okvir pristojnosti tožene stranke.

Relevantno dejansko stanje 2. Tožeča stranka je solastnica stanovanjske hiše v I., ki leži tik ob državni cesti. Zaradi obnove stanovanjske hiše je zahtevala delno zaporo vozišča in ureditev prometne signalizacije na državni cesti v času od 20.08.2001 do 01.09.2001. Navedeno storitev je izvedlo Cestno podjetje ..., ki je tožeči stranki za to izstavilo račun v višini 157.220,42 SIT.

Razlogi, ki jih uveljavlja revizija 3. Tožeča stranka uveljavlja razloge zmotne uporabe materialnega prava, nepopolne ter zmotne ugotovitve dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb postopka. Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni in tožbi ugodi oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje ter naloži toženi stranki plačilo stroškov postopka tožeče stranke.

4. Tožeča stranka navaja, da je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da opravljanje dejavnosti na podlagi koncesije ne predstavlja opravljanja gospodarske dejavnosti. Konkretne storitve Cestnega podjetja ... so bile namreč opravljene proti plačilu, pri čemer pa ima Cestno podjetje monopol, saj tožeča stranka ni imela možnosti izbire med ponudniki. Zaračunana cena je bila oderuška in nesorazmerna z gospodarsko vrednostjo blaga in storitev. Stališče sodišča prve stopnje je po mnenju tožeče stranke nesprejemljivo tudi zato, ker naj bi bilo v tem primeru oblikovanje cen koncesionarjev nepreverljivo. Sodišče prve stopnje naj ne bi izvedlo vseh predlaganih dokazov in tega niti ni obrazložilo.

5. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki je v odgovoru predlagala njeno zavrnitev in potrditev izpodbijane sodbe.

Razlogi za ugoditev reviziji 6. S 01.01.2007 je začel veljati Zakon o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 - sklep US - ZUS-1). Ta je v prvem odstavku 107. člena določil, da se glede pravnih sredstev zoper izdane odločbe sodišča uporabljajo določbe ZUS-1 ter da se obstoječe pritožbe glede na kriterije, določene v drugem odstavku 107. člena ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe ali pa kot revizije. V tem sporu vložena pritožba ne izpolnjuje pogojev za pritožbo po drugem odstavku 107. člena ZUS-1 in se zato obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija.

7. Cestno podjetje ... ima koncesijo za redno vzdrževanje državnih cest na območju ..., kar je skladno s prvim odstavkom 40. člena Zakona o javnih cestah (Ur.l. RS, št. 29/1997 s spremembami - ZJC) republiška gospodarska javna služba. Izvajalec rednega vzdrževanja ceste je v okviru izvajanja te javne službe dolžan med drugim izvesti ukrepe omejitve uporabe državne ceste (šesti odstavek 46. člena ZJC), torej tudi izvedbo zapore ceste in ureditve prometne signalizacije. Navedena dejavnost je s koncesijo zaupana enemu samemu podjetju, ki je tako pridobilo monopolni položaj. Vendar dejstvo, da je bila storitev opravljena v okviru izvajanja gospodarske javne službe še ne pomeni, da zanjo ne veljajo pravila varstva konkurence.

8. Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence (Ur.l. RS, št. 56/99 s spremembami - ZPOmK) velja za pravne in fizične osebe, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, ne glede na njihovo pravno obliko in lastninsko pripadnost - podjetja (prvi odstavek 1. člena). Kot gospodarska dejavnost se šteje vsaka dejavnost, ki se opravlja proti plačilu na trgu (tretji odstavek 2. člena ZPOmK). Izvedba zapore ceste je bila nesporno opravljena proti plačilu. Kriterij opravljanja dejavnosti na trgu pa na splošno pomeni, da se udeleženci samostojno odločajo o tržnih parametrih in so podrejeni tržnemu položaju: ponudbi, povpraševanju, tržno oblikovanim cenam ipd. Iz navedenega ne izhaja, da se nujno zahteva več ponudnikov storitev. Tudi dejavnosti, ki jih glede na zakonsko ureditev lahko opravi en sam ponudnik - monopolist, kar velja tudi za izvedbo zapore ceste, so lahko gospodarske dejavnosti.

9. Zakon v četrtem odstavku 2. člena ZPOmK izrecno določa, da se uporablja tudi za javna podjetja in druge pravne osebe javnega prava, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, če zanje ni z zakonom drugače določeno. Razlog, da so javna podjetja in druge osebe javnega prava posebej omenjene, ni v njihovi pravnoorganizacijski obliki, temveč v tem, da velja zanje posebna ureditev za opravljanje dejavnosti. S posebnimi zakoni so torej lahko določene razne omejitve popolne svobode gospodarskih subjektov, ki pa naj bi čim manj omejevale konkurenco in je zato zanje prav tako potrebno upoštevati pravila varstva konkurence.

10. Konkretna postavitev prometne signalizacije je oprava storitve proti plačilu na trgu. Cestno podjetje ... je opravilo storitev in naročniku izstavilo račun. Glede tega je cestno podjetje potrebno šteti kot podjetje v smislu določbe prvega odstavka 2. člena ZPOmK, opravljena storitev zapore ceste pa predstavlja gospodarsko dejavnost v smislu tretjega odstavka 2. člena ZPOmK. Oporo za takšno stališče je mogoče najti tudi v odločbah Sodišča Evropskih skupnosti, ki pojem podjetja v konkurenčnem pravu ES ne uporablja le za gospodarske družbe, ampak tudi za vsako obliko organiziranega izvajanja gospodarske dejavnosti, ne glede na pravni status in način financiranja (Primer pred Sodiščem Evropskih skupnosti, št. C-41/90, sodba z dne 23.04.1991, Höfner in Elser proti Macrotron GmbH). V zadevi C-475/99, sodba z dne 25.10.2001, Ambulanz Glöckner proti Landkreis Südwestpfalz, je Sodišče Evropskih skupnosti na primer odločilo, da je prevoz pacientov gospodarska dejavnost. 11. Sodišče prve stopnje se zaradi napačnega materialnopravnega stališča ni opredelilo do vprašanja, ali je bila vloga tožeče stranke pravilno zavržena glede na razloge iz drugega odstavka 23. člena ZPOmK, dejansko stanje v zvezi z določitvijo cen pri ostalih vzdrževalcih cest pa je ostalo nepopolno ugotovljeno. Zato je Vrhovno sodišče sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje (drugi odstavek 94. člena ZUS-1). Ker je bilo reviziji ugodeno iz navedenih razlogov, se Vrhovno sodišče ni opredeljevalo do ostalih revizijskih očitkov.

12. Izrek o stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99, s spremembami - ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.