Jedro

Pritožnik trdi, da je bil neupravičeno obsojen zaradi kaznivega dejanja storjenega zoper tožečo stranko. Tožeča stranka svoj tožbeni zahtevek opira na pravnomočno kazensko sodbo izdano v kazenskem postopku, kar pa pomeni, da bo sodišče prve stopnje pri odločanju o odškodninskem zahtevku tožeče stranke celo vezano na obstoj ugotovoljene kazenske odgovornosti toženca in pravnomočno ugotovljeno kaznivo dejanje, kot tisto toženčevo protipravno ravnanje, ki je tožeči stranki povzročilo škodo, glede katere zahteva odškodnino v tem pravdnem postopku. Po določbi 14. člena ZPP je namreč sodišče vezano na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku gelede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca, če temelji tožbeni zahtevek na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je že bilo odločeno v kazenskem postopku. Toženec zato neutemeljeno in brez kakšnih upoštevnih pravnih učinkov za to pravdo trdi, da kaznivega dejanja ni storil in da bo to dokazal v tem pravdnem postopku. Glede na navedeno zakonsko določbo bo kakršnokoli dokazovanje, da kaznivega dejanja ni storil, nedopustno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

S sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo predlogu za izdajo začasne odredbe in tožencu prepovedalo odtujitev in obremenitev nepremičnin, vpisanih v vl.štev. 541 k.o. Š. s parc. štev. 721 - travnik, 297 m2 ter parc. štev. 129.S. stavbišče, 245 m2, z vknjižbo te prepovedi v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v S.. Začasna odredba velja za čas trajanja in še 30 dni po pravnomočnosti pravdne zadeve pod P 83/2005 Okrožnega sodišča v K..

Zoper navedeni sklep se pritožuje toženec. Poudarja, da kaznivega dejanja, za katerega je bil obsojen, ni storil. Gre za laži in načrtovane izjave tožnice in policistke.

Prosi sodišče, da počaka z odločitvami in nadaljnjimi izterjavami, dokler ne bo odslužil kazni. Dokazal bo, da je bilo sodišče zavedeno z lažnimi izjavami in informacijami.

Slovenije ne bo zapustil. Neupravičeno se mu odzema njegove pravice in premoženje. Tožnica se je obnašalo vandalsko, je v sodnih psotopkih, zbežala je iz prevzgojnega doma. Sam je zanjo skrbel in izkazal tudi razumevanje za njene psihične travme in bolezni. Je invalid in mora tudi odplačevati kredit pri Ljubljanski banki.

Tožeča stranka je odgovorila na pritožbo. Predlaga zavrnitev pritožbe s stroškovno posledico.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnik trdi, da je bil neupravičeno obsojen zaradi kaznivega dejanja storjenega zoper tožečo stranko. Tožeča stranka svoj tožbeni zahtevek opira na pravnomočno kazensko sodbo izdano v kazenskem postopku, kar pa pomeni, da bo sodišče prve stopnje pri odločanju o odškodninskem zahtevku tožeče stranke celo vezano na obstoj ugotovoljene kazenske odgovornosti toženca in pravnomočno ugotovljeno kaznivo dejanje, kot tisto toženčevo protipravno ravnanje, ki je tožeči stranki povzročilo škodo, glede katere zahteva odškodnino v tem pravdnem postopku. Po določbi 14. člena ZPP je namreč sodišče vezano na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku gelede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca, če temelji tožbeni zahtevek na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je že bilo odločeno v kazenskem postopku. Toženec zato neutemeljeno in brez kakšnih upoštevnih pravnih učinkov za to pravdo trdi, da kaznivega dejanja ni storil in da bo to dokazal v tem pravdnem postopku. Glede na navedeno zakonsko določbo bo kakršnokoli dokazovanje, da kaznivega dejanja ni storil, nedopustno. Tudi ob povedanem je povsem jasno, da je verjetnost tožničinega zahtevka izkazana, kot pravilno ugotavlja tudi sodišče prve stopnje, ko nadalje tudi pravilno na stopnji verjetnosti zaključuje, da je tožnica zaradi toženčevega ravnanja utrpela nepremoženjsko škodo.

Toženec tudi v pritožbi ponavlja, da Republike Slovenije ne bo zapustil, kar pomeni, da tudi ne izkazuje namena, da bi nepremičnino, katere odtujitev oziroma obremenitev se mu začasno prepoveduje, prodal oziroma odtujil. To pa pomeni obenem tudi, da z izdano prepovedjo ne bo utrpel nobene škode, kot je utemeljeno ugotovilo sodišče prve stopnje.

Ob povedanem je torej sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo zahtevane zakonske pogoje za izdajo začasne odredbe v smislu določbe 270. člena ZIZ. Z izpodbijanim sklepom torej ni nedopustno poseženo v njegovo premoženje, kot zmotno meni pritožnik, pri čemer pritožbeno sodišče glede na pritožbene trditve še pojasnjuje, da v že obstoječa bremena izpodbijani sklep ne posega in tako tudi ne predstavlja ovire za izvedbo morebitne že začete izvršbe na predmetne nepremičnine.

Pritožbeno sodišče je ob povedanem moralo pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (2. točka 1. odstavka 365. člena ZPP v zvezi s 353. členom in 366. členom ZPP).