Jedro

V postopku za sodno varstvo ni možno uveljavljati dejanske zmote, saj je bil z novelo zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 5/90) takšen razlog (izpodbijanje dejanskega stanja) za vložitev zahteve za sodno varstvo odpravljen.

Izrek

Zahteva zagovornika kaznovane pravne osebe in odgovorne osebe za sodno varstvo se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno odločbo Republiškega senata za prekrške je bila potrjena odločba Medobčinskega sodnika za prekrške. S to odločbo sta bili kaznovani pravna in odgovorna oseba spoznani za odgovorni za prekršek iz 13. člena zakona o cenah. Pravna oseba je bila kaznovana z denarno kaznijo 150.000,00 SIT, odgovorna oseba pa z denarno kaznijo 150.000,00 SIT. Zagovornik kaznovane pravne in odgovorne osebe je vložil zahtevo za sodno varstvo zoper odločbo organa druge stopnje. V njej je predlagal, da se prvostopna in drugostopna odločba razveljavita in zadeva vrne v dopolnitev postopka in v ponovno odločanje organu prve stopnje. Z dodatno vlogo je zagovornik predlagal odložitev izvršbe do končanja postopka o zahtevi za sodno varstvo.

Zahteva za sodno varstvo ni utemeljena.

Kaznovani pravna in odgovorna oseba sta bili spoznani za odgovorni, ker sta cene kruha oblikovali v nasprotju z odlokom o načinu oblikovanja cen pšenice, moke in kruha. V zahtevi za sodno varstvo zagovornik kaznovanih pravne in odgovorne osebe uveljavlja, da pravna oseba nikoli ni prejela niti na vpogled obveznega navodila Ministrstva za trgovino, Republiškega tržnega inšpektorata z dne 8.10.1991 in se zato po njem ni mogla, niti bila dolžna ravnati. Zagovornik iz tega sklepa, da je bila glede na mnenje žitne skupnosti, to je specializirane organizacije, ki je vsem podjetjem mlinske in pekovske dejavnosti pismeno sporočila stališča glede oblikovanja cen, v opravičljivi dejanski zmoti in bi bilo potrebno iz tega razloga postopek zoper njo ustaviti, isto pa velja seveda tudi za odgovorno osebo. Z uveljavitvijo dejanske zmote na strani kaznovane pravne in odgovorne osebe zagovornik torej izpodbija ugotovljeno dejansko stanje. V postopku za sodno varstvo takšnega razloga ni možno uveljavljati, saj je bil z novelo zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 5/90) takšen razlog za vložitev zahteve za sodno varstvo odpravljen.

Vrhovno sodišče je torej v skladu z določbo 4. odstavka 204. člena zakona o prekrških zahtevo kot neutemeljeno zavrnilo, prav tako pa ni prišla v poštev odložitev izvršitve kazni.