Jedro

T.i. "protispisnost" je podana le, če gre za napako pri povzemanju vsebine listin ali zapisnikov, torej takrat, ko je sodišče listinam ali zapisnikom pripisalo drugačno vsebino od tiste, ki jo imajo v resnici. Ni pa te postopkovne kršitve, če sodišče vsebino teh dokumentov napačno dokazno tolmači (ji pripiše napačen dokazni pomen). V tem primeru gre (lahko) le za zmotno dokazno oceno, torej za zmotno ugotovitev dejanskega stanja.

Izrek

Revizije se zavrnejo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je podan pravni temelj za denacionalizacijo nepremičnin, parc. št..., vse k.o..., ter parc.

št..., vse k.o... Pritožbeno sodišče je zavrnilo pritožbe prvega, drugega in tretjega nasprotnega udeleženca ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Po stališču obeh sodišč je zahteva za denacionalizacijo utemeljena, ker je A. L. omenjena zemljišča prodala zaradi grožnje predstavnikov občine, da ji bodo sicer odvzeta brez odškodnine.

Zoper sklep pritožbenega sodišča so vložili revizije prvi, drugi in tretji nasprotni udeleženec. Vsi trije poudarjajo, da za denacionalizacijo po 5. členu Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91 in nasl. - ZDen) ne zadošča posredna prisila države, torej splošne družbene in ekonomske razmere, zaradi katerih se državljani odločajo za prenos svojega premoženja na državo.

Nedemokratične in represivne razmere ne predstavljajo sile ali grožnje kot podlago za denacionalizacijo. V vsakem konkretnem primeru je treba ugotoviti, ali je prav v zvezi s sklenitvijo konkretnega pravnega posla obstajalo takšno ravnanje tedanjega predstavnika oblasti, ki je merilo na sklenitev pravnega posla o prenosu upravičenčevega premoženja v državno lastnino. Revidenti kritizirajo dokazno oceno sodišč prve in druge stopnje, pri čemer prva in druga nasprotna udeleženca v tem vidita tudi bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP). Prvi nasprotni udeleženec tudi meni, da je podano nasprotje med razlogi, ki so navedeni v sklepu in vsebino listin ter izpovedbami v postopku. Iz listin in iz izpovedbe F. K. namreč izhaja, da so bili v takratnem obdobju v radovljiški občini vsi pravni posli sklenjeni prostovoljno ter da je bila tudi cena sporazumno določena. Iz izpovedbe te priče prav tako izhaja, da so bili krajani zainteresirani za prodajo svojih zemljišč, iz pogodb pa, da so bile A. L. poleg kupnine zagotovljene še druge ugodnosti v zvezi z njenim premoženjem. Prvi nasprotni udeleženec (ex abundante cautela) navaja, da za vrnitev nacionaliziranega premoženja ne zadošča grožnja s siceršnjim odvzemom nepremičnine v razlastitvenem postopku zaradi splošnega interesa, saj da še danes obstaja institut razlastitve.

Revizije so bile vročene vsem udeležencem postopka ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, vendar na revizije nihče od udeležencev ni odgovoril. Revizije niso utemeljene.

Na očitek prvega nasprotnega udeleženca, da "... je podano nasprotje med razlogi, ki so navedeni v sklepu in vsebino listin ter izpovedbami v postopku", je že pravilno odgovorilo pritožbeno sodišče. Tistemu, kar je navedlo v predzadnjem odstavku na tretji strani izpodbijanega sklepa, revizijsko sodišče še dodaja, da je t.i. "protispisnost" (... če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin ali zapisnikov o izpovedbah v postopku, in med samimi temi listinami oziroma zapisniki - prim. 14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP) podana le, če gre za napako pri povzemanju vsebine listin ali zapisnikov, torej takrat, ko je sodišče listinam ali zapisnikom pripisalo drugačno vsebino od tiste, ki jo imajo v resnici (op. 1). Ni pa postopkovne kršitve, če sodišče vsebino teh dokumentov napačno dokazno tolmači (ji pripiše napačen dokazni pomen) (op. 2). V tem primeru gre (lahko) le za zmotno dokazno oceno, torej za zmotno ugotovitev dejanskega stanja (op. 3), česar pa v reviziji ni mogoče uveljavljati (tretji odstavek 370. člena ZPP).

Tudi sicer pravdne stranke ne morejo s pomočjo procesnih kršitev vsebinsko izpodbijati dejanskega stanja, ki je bilo ugotovljeno na prvi stopnji in nato pravilno sprejeto na drugi stopnji (npr. odločbe II Ips 120/2001, II Ips 663/96, II Ips 616/93). Očitek procesne kršitve v takih primerih je le navidezen: pravdna stranka z njim v bistvu graja sprejeto dokazno oceno (gl. npr. odločbo II Ips 334/99)(4). Revidenti zato ne morejo uspeti s kritiko dokazne ocene izpovedb prič in predlagateljice postopka, četudi svoje nestrinjanje z dokazno oceno opredeljujejo kot postopkovno kršitev. Bistveno je, da je sodišče prve stopnje obravnavalo izpovedbe vseh, ki so bili zaslišani, ter da je pojasnilo, zakaj enim verjame, drugemu (F. K.) pa ne (gl. drugi odstavek predzadnje strani sklepa sodišča prve stopnje in četrto stran ter prvi odstavek pete strani sklepa pritožbenega sodišča).

Ker revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP), je revizijsko sodišče tako vezano na odločilno dejansko ugotovitev, da sta bili sporni pogodbi z dne 22.12.1959 in z dne 30.1.1961 sklenjeni zaradi grožnje predstavnikov občine, da bodo zemljišča odvzeta brez odškodnine, če A. L. ne bo podpisala teh pogodb. Sodišče prve stopnje je torej ugotovilo (pritožbeno sodišče pa to ugotovitev sprejelo kot pravilno), da je šlo za konkretno grožnjo, ki je bila usmerjena na sklenitev konkretnih pogodb. Pri tem je sicer upoštevalo tudi tedanje splošne družbene in konkretne razmere, v katerih je živela denacionalizacijska upravičenka, vendar le kot dokazni argument za oceno izpovedb, ne pa kot okoliščino, ki bi sama zase zadoščala za denacionalizacijo. Dejanska podlaga denacionalizacije je namreč jasna: "izjava predstavnikov občine, torej predstavnikov tedanje oblasti, ki sta zagrozila, da bodo zemljišča odvzeta brez odškodnine, če pokojna upravičenka ne bo podpisala pogodb" (prim. zadnji odstavek na tretji strani sklepa pritožbenega sodišča).

Pokojna A. L. je zato denacionalizacijska upravičenka (5. člen ZDen), pri čemer je brez pomena to, na kar se ex abundante cautela sklicuje prvi nasprotni udeleženec v reviziji: "... Za vrnitev nacionaliziranega premoženja prav tako ne zadostuje grožnja s siceršnjim odvzemom nepremičnine v razlastitvenem postopku zaradi splošnega interesa, saj obstaja institut razlastitve tudi še danes in ostaja brez sankcij." Po Zakonu o razlastitvi (Uradni list SFRJ, št. 12/57), ki je veljal v času sklenitve omenjenih pogodb, je bila določitev odškodnine sicer že prepuščena odločanju sodišča, s čimer so bile glede odškodnine sodno varovane pravice razlaščencev. Prav tako omenjeni zakon ni omenjen v 3. členu ZDen. Vendar nič od tega ni pomembno. Odločilno je namreč, da sta bili pogodbi sklenjeni zaradi grožnje predstavnika oblasti, da bodo sicer zemljišča odvzeta brez odškodnine. Ali je bila ta grožnja tudi (objektivno) uresničljiva, pa je spričo takratnih razmer, ki sta jih ugotovili sodišči prve in druge stopnje (nedemokratično in represivno ozračje revolucionarne evforije), irelevantno. Bistveno je, da A. L. pogodb ne bi podpisala, če nad njo ne bi izvajali pritiskov. Hipotetične vzročnosti (da bi bila zemljišča itak razlaščena po že omenjenem Zakonu o razlastitvi) tu ni mogoče upoštevati. Zemljišča namreč niso prešla v državno lastnino na podlagi razlastitve, pač pa na podlagi pogodb, ki sta bili sklenjeni zaradi grožnje predstavnikov oblasti, ta grožnja pa ni bila grožnja z razlastitvijo po takrat veljavnem Zakonu o razlastitvi (ki je poznal sodno varstvo pravice do odškodnine), pač pa grožnja z odvzemom zemljišč brez odškodnine.

Ker niso podane očitane postopkovne kršitve in ker je materialno pravo pravilno uporabljeno, je revizijsko sodišče revizije zavrnilo (378. člen ZPP).

Op.1: Če npr. navede, da je v pogodbi zapisana cena 30,000.000 SIT, v resnici pa je v njej zapisana cena 11,000.000 SIT.

Op.2: Če npr. navede, da je v pogodbi zapisana cena 11,000.000 SIT, kljub temu pa sprejme dokazni zaključek, da je bila v resnici dogovorjena cena 30,000.000 SIT.

Op.3: Prim. Dolenc, Uporaba določb ZPP o razveljavitvi ali spremembi sodb prve stopnje v gospodarskih sporih, Pravosodni bilten, 2003, št. 3, str. 98. Op.4: Povzeto po Betetto, Ustavna procesna jamstva v dokaznem postopku, Pravna praksa, 2003, št. 21, Priloga, str. VI.