Jedro

Iz povratnice je razvidno, da je toženka sklep Višjega sodišča prejela dne 11. 4. 2019. V drugem odstavku izreka tega sklepa je izrecno navedeno, da začne petnajstdnevni rok za plačilo takse odmerjene s plačilnim nalogom z dne 9. 10. 2018, teči naslednji dan po vročitvi tega sklepa. Torej ne drži pritožbena navedba, da toženka na začetek novega teka roka za plačilo sodne takse za pritožbeni postopek, ni bila opozorjena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje toženkino napoved pritožbe z dne 3. 10. 2018 proti sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 3. 9. 2018 štelo za umaknjeno. To domnevo je oprlo na presojo, da je petnajstdnevni rok za plačilo sodne takse iztekel 26. 4. 2019 in ugotovitev, da v tem roku taksa ni bila plačana. Zato je skladno z določilom 105. a člena ZPP štelo, da je toženka pritožbo umaknila.

2. Proti temu sklepu je toženka pravočasno vložila pritožbo, kot je navedla, iz vseh pritožbenih razlogov. Pojasnila je, da ji je sodišče prve stopnje 9. 10. 2018 izdalo nalog za plačilo takse za napoved pritožbe. Po prejemu naloga je pravočasno vložila predlog za oprostitev plačila sodne takse, vendar ta predlog je sodišče prve stopnje s sklepom dne 24. 1. 2019 zavrnilo. Proti sklepu sodišča prve stopnje je zato vložila pritožbo, to pritožbo pa je pritožbeno sodišče s sklepom II Cpg 162/2019 z dne 20. 3. 2019 zavrnilo. Ta sklep je prejela 11. 4. 2019. Ker sklepu ni bil priložen spremni dopis z opozorilom o novem teku roka, takse za pritožbeni postopek ni plačala. Zato je izpodbijani sklep nepravilen. Sklicevala se je na odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I-41/13 z dne 10. 10. 2013 in usklajeno sodno prakso, po kateri mora sodišče stranko skladno z določilom sedmega odstavka 34.a člena ZST-1 opozoriti na novi tek roka za plačilo sodne takse, ki začne teči naslednji dan po vročitvi sklepa. Torej bi morala biti pritožnica s sklepom višjega sodišča II Cpg 162/2019 z dne 20. 3. 2019 poučena o novem roku za plačilo sodne takse. Ker ni bila, je utemeljeno sklepala, da bo tak pouk prejela naknadno.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz povratnice, ki je pripeta k list. št. 86, je razvidno, da je toženka sklep Višjega sodišča v Ljubljani z dne 20. 3. 2019 II Cpg 162/20191 prejela dne 11. 4. 2019. V drugem odstavku izreka tega sklepa izrecno navedeno, da začne petnajstdnevni rok za plačilo takse v višini 54,00 EUR (to je taksa za pritožbeni postopek), odmerjene s plačilnim nalogom III Pg 328/2018 z dne 9. 10. 2018, teči naslednji dan po vročitvi tega sklepa. Torej ne drži pritožbena navedba, da toženka na začetek novega teka roka za plačilo sodne takse za pritožbeni postopek, ni bila opozorjena.

5. V 16. točki obrazložitve tega sklepa je pritožbeno sodišče zmotno citiralo le določilo, ki zapoveduje, da začne v primeru, kadar pravnemu sredstvu v zvezi s plačilnim nalogom ni ugodeno, rok za plačilo sodne takse teči naslednji dan po vročitvi drugostopenjskega sklepa. Namesto sedmega odstavka 34. člena ZST-1 je citiran tretji odstavek 14. a člena istega zakona, ki se sicer nanaša na prvostopenjsko zavrženje ali zavrnitev predloga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks. Vendar ta pomota (v navedbi člena) na pravilnost odločitve nima nobenega vpliva. Zato bi morala toženka v petnajstih dneh od vročitve citiranega sklepa II Cpg 162/2019, to je do 26. 4. 2019 plačati takso za pritožbeni postopek, česar pa ni storila, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.

6. Iz gornje obrazložitve je razvidno, da pritožba ni utemeljena. Zato jo je pritožbeno sodišče kot tako zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

1 Na podlagi I. točke izreka tega sklepa je postala odločitev sodišča prve stopnje, da toženka ni upravičena do taksne oprostitve niti do odloženega plačila sodne takse, pravnomočna.