Jedro

Ker mora v primeru spora o dejstvih, od katerih je odvisna pravica do dediščine, sem pa sodi spor o tem, ali je oporoka veljavna in kakšna je njena vsebina, zapuščinsko sodišče dediča, katerega pravico šteje za manj verjetno, napotiti na pravdo, bi moralo, ko sta dediča izrazila dvom v veljavnost oporoke, razčistiti, ali obstaja v zvezi z veljavnostjo razglašene oporoke spor o dejstvih ali gre le za pravna vprašanja. Ugotoviti bi moralo, ali so med dediči sporna dejstva v zvezi z veljavnostjo oporoke in katera so ta dejstva. Ker tega ni storilo, je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da v zapuščino po pokojnem sodi več točno navedenih nepremičnin oziroma solastninski delež pokojnika na njih ter za dedinji na podlagi oporoke razglasilo sestri zapustnika A. B. in M. A., vsako do 1/2. V sklep je povzelo sodno poravnavo, ki sta jo sklenili oporočni dedinji in Občina ..., ki je priglasila terjatev v zapuščinski postopek.

2. Pritožuje se brat zapustnika A. A., uveljavlja vse pritožbene razloge in višjemu sodišču predlaga, da razveljavi prvostopenjski sklep in vrne zadevo sodišču prve stopnje. Stališče prvostopenjskega sodišča, da ne more upoštevati razlogov za neveljavnost oporoke, je posledica zmotne uporabe materialnega prava. Sporno je dejstvo veljavnosti oporoke, saj ne verjame, da bi brat naredil oporoko. Tudi sestra V. M. A. oporoke ni priznala, na obravnavi je povedala, da zato, ker se je dalo na brata vplivati. S tem je smiselno zatrjevala, da zapustnik ni izrazil svoje prave poslednje volje ter vplivanje oziroma prisilo na zapustnika. Njegove navedbe na obravnavi pa pomenijo, da ni priznal podpisa na oporoki. Ker je sporno dejstvo veljavnosti oporoke, bi moralo sodišče zapuščinski postopek prekiniti in dediča, katerega pravico šteje za manj verjetno, napotiti na pravdo. S tem, ko je menil, da oporoka ni veljavna, je zahteval zakoniti dedni delež. Če se bo izkazalo, da je oporoka veljavna, pa zahteva nujni dedni delež.

3. Dedinji A. B. in M. A. sta na pritožbo odgovorili. Menita, da je sodišče ravnalo pravilno in zakonito, ko ju je razglasilo za oporočni dedinji. Pritožnik tekom zapuščinskega postopka ni osporaval oblike oporoke ali oporočne sposobnosti oporočitelja. Upoštevaje navedeno ni razlogov za prekinitev zapuščinske obravnave in napotitev na pravdo. Pritožnik se ne more sklicevati na izjavo V. M. A., ki se zoper sklep o dedovanju ni pritožila. Nujni dedni delež pritožniku ne gre, saj ima potrebna sredstva za življenje.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Stališče izpodbijanega sklepa, da napotitev na pravdo ni potrebna, ker se navedbe dedičev, ki ne priznavata veljavnosti razglašene oporoke, ne upoštevajo, saj se ne nanašajo na obliko in oporočno sposobnost oporočitelja, je materialnopravno zmotno. Po določbi prvega odstavka 210. člena Zakona o dedovanju (ZD) v zvezi s 1. točko drugega odstavka istega člena in prvim odstavkom 213. člena ZD sodišče v primeru, ko so med dediči sporna dejstva, od katerih je odvisna pravica do dediščine, zlasti veljavnost ali vsebina oporoke ali razmerje med dedičem in zapustnikom, ki je podlaga za dedovanje po zakonu, prekine zapuščinsko obravnavo in napoti na pravdo dediča, katerega pravico šteje za manj verjetno. Torej je v primeru, ko med dediči obstoji spor o veljavnosti oporoke, napotitev na pravdo, če gre tudi za sporna dejanska, ne le pravna vprašanja, obligatorna.

6. Na zapuščinski obravnavi dne 17. 2. 2015 sta zakonita dediča A. A. (pritožnik) in M. V. A. potem, ko je sodnica prebrala in razglasila oporoko, izjavila, da oporoke ne priznavata za pristno in pravno veljavno. Ker so dediči enotni nujni sosporniki,(1) se skladno s 196. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP)(2) razteza učinek pravnih dejanj, ki jih opravi en dedič na vse dediče. Zapuščinsko sodišče mora ves čas postopka gledati na to, da se pravice strank čimprej ugotovijo in zavarujejo in mora v presojo vzeti vsak predlog prizadetih oseb (165. člen ZD). Razen tega dediča, ki sta osporavala veljavnost oporoke, v zapuščinskem postopku na prvi stopnji nista imela pooblaščenca. Prava neuko stranko pa mora sodišče opozoriti, katera pravdna dejanja lahko opravi (12. člen ZPP). Ker mora v primeru spora o dejstvih, od katerih je odvisna pravica do dediščine, sem pa sodi spor o tem, ali je oporoka veljavna in kakšna je njena vsebina, zapuščinsko sodišče dediča, katerega pravico šteje za manj verjetno, ob pravilni uporabi 210. člena ZD napotiti na pravdo, bi moralo, ko sta dediča izrazila dvom v veljavnost oporoke, razčistiti, ali obstaja v zvezi z veljavnostjo razglašene oporoke spor o dejstvih ali gre le za pravna vprašanja. Ugotoviti bi moralo, ali so med dediči sporna dejstva v zvezi z veljavnostjo oporoke in katera so ta dejstva(3). Ker tega ni storilo, je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno. Zato je višje sodišče na podlagi določb 355. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD pritožbi ugodilo in razveljavilo izpodbijani sklep o dedovanju ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

7. Sodišče prve stopnje bo moralo razčistiti, zakaj dediča ne priznavata veljavnosti oporoke. Če bo ugotovilo, da so sporna dejstva, bo moralo dediča, katerega pravico bo štelo za manj verjetno, napotiti na pravdo (210. in 213. člen ZD), le če bodo sporna le pravna vprašanja, bo lahko o veljavnosti oporoke odločilo samo.

Op. št. (1): Spor v zvezi z veljavnostjo oporoke je mogoče rešiti samo na enak način za vse dediče. Op. št. (2): ZPP se v zapuščinskem postopku uporablja, če v ZD ni drugače določeno - 163. člen ZD.

Op. št. (3): prim. sklep VSL II Cp 3028/2011, sklep VSL I Cp 3516/2014.