Jedro

Po določbi 292. člena ZPP senat lahko med posvetovanjem in glasovanjem sklene, da se končana glavna obravnava začne znova, če je to potrebno, da se dopolni postopek ali razjasnijo posamezna pomembna vprašanja. Ker sklepa o ponovnem odprtju glavne obravnave ni sprejel senat, ki je sprejel odločitev o zaključku glavne obravnave, isti senat pa tudi ni odločal o sami vsebini zadeve, je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 1. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani del sodbe se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 20. 3. 2017 in jo razveljavilo (I. točka izreka); pogodbo o zaposlitvi z dne 28. 12. 2015 je razvezalo z dnem 27. 2. 2018 (II. točka izreka); toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožniku za čas od 25. 10. 2017 do 27. 2. 2018 priznati vse pravice iz delovnega razmerja, ga prijaviti v socialna zavarovanja ter za čas od 25. 10. 2017 obračunati nadomestilo plače kot če bi delal, zmanjšano za prejeto nadomestilo za primer brezposelnosti, od tega zneska obračunati in pristojnim organom odvesti davke in prispevke, tožniku pa izplačati neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posamezne plače v plačilo za pretekli mesec (prvi odstavek III. točke izreka), kar pa je zahteval tožnik več, tj. poziv nazaj na delo in priznanje pravic iz delovnega razmerja od 20. 3. 2017 do 24. 10. 2017 dalje pa zavrnilo (drugi odstavek III. točke izreka); toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožniku obračunati denarno povračilo v višini 6.124,55 EUR bruto, od tega zneska obračunati in zanj plačati vse pripadajoče prispevke in davke, neto znesek pa izplačati v roku 15 dni, od dneva pravnomočnosti te sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi (prvi odstavek IV. točke izreka), kar pa je tožnik zahteval več in drugače, tj. denarno povračilo v višini 15.923,83 EUR bruto, pa zavrnilo (drugi odstavek IV. točke izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v višini 1.081,77 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila (V. točka izreka).

2. Zoper ugodilni del navedene sodbe vlaga tožena stranka pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in spremeni izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podredno pa, da določi ugodnejši datum sodne razveze ter nižje denarno povračilo. Nasprotuje stališču sodišča prve stopnje, da so bili razlogi, ki so bili navedeni v odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 20. 3. 2017, toženi stranki znani že ob sklenitvi te pogodbe dne 28. 12. 2015, zaradi česar se tožena stranka v marcu 2017 nanje ne more več sklicevati. Podaja obširno pritožbo glede zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Zatrjuje, da je poslovni razlog dejansko obstajal, kar se je pokazalo v poletju 2017, ko je tožena stranka normalno delovala zgolj z enim zaposlenim - v. d. direktorjem. Vse poslovne aktivnosti tožene stranke so se namreč zaključile že v mesecu marcu 2017, delo tajnika pa je postalo nepotrebno. Tožena stranka je v postopku tudi pojasnila, da je v poletnem času delo, ki ga je bilo potrebno opraviti, lahko brez težav opravil sam v. d. direktor. Podredno, za primer, da bi tudi pritožbeno sodišče odpoved štelo za nezakonito, tožena stranka izpodbija tudi odločitev o datumu sodne razveze pogodbe o zaposlitvi in plačilo denarnega povračila na podlagi 118. člena ZPP. Zatrjuje, da je že v pripravljalni vlogi z dne 18. 1. 2018 opozorila na procesne kršitve, storjene s strani sodišča in zaradi katerih so vse navedbe tožene stranke v vlogi z dne 8. 1. 2018, posledično pa tudi zaslišanje na naroku dne 27. 2. 2018, neupoštevne. Zatrjuje, da se sodišče prve stopnje kljub pravočasnemu grajanju napak do teh navedb ni opredelilo. Zatrjuje kršitve materialnega prava, ker je sodišče prisodilo previsoko nadomestilo na podlagi 118. člena ZDR-1 glede na vse okoliščine primera in ustaljeno sodno prakso. Navaja, da je v vlogi z dne 18. 1. 2018 opozorila tudi na procesno kršitev določbe 292. člena ZPP, saj je bil sklep z dne 21. 12. 2017 izdan po predsednici senata, ne pa po senatu. Sklicuje se na 270. člen ZPP in navaja, da je v konkretnem primeru bil sklep izdan že po zaključku glavne obravnave, ko predsednica senata ni imela več pooblastil sama odločati o ponovnem pričetku obravnave. Sklicuje se na sodno prakso v zadevi opr. št. Pdp 680/2004. Izpodbija tudi odločitev o stroških postopka. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe kot neutemeljene in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je skladno s prvim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP) preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje le v delu, v katerem se izpodbija s pritožbo, to je le v I., II., prvem odstavku III. točke izreka, prvem odstavku IV. točke izreka in v V. točki izreka sodbe. Ta del sodbe je preizkusilo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 1. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

6. Sodišče prve stopnje je dne 12. 12. 2017 opravilo narok za glavno obravnavo, na katerem sta kot sodnika porotnika sodelovala A.A. in B.B., izvedlo je dokaze z vpogledom v listine v spisu, z zaslišanjem tožnika, direktorja tožene stranke C.C. in priče D.D.. Na tem naroku je tudi zaključilo glavno obravnavo ter sprejelo sklep, "da se glavna obravnava pridrži za 8 dni, in sicer do izjave pravdnih strank glede možnosti sklenitve sodne poravnave. Po izteku 8-dnevnega roka bo sodišče štelo, da je glavna obravnava zaključena in sodbo izdalo pisno."

7. Dne 21. 12. 2017 je predsednica senata sprejela sklep (l. št. 66 in 67), da se glavna obravnava prične znova in tožnika pozvala, da v roku 15 dni postavi zahtevek o višini denarnega povračila po 118. členu ZDR-1, v njegovo utemeljitev pa navede potrebna dejstva in predlaga dokaze ter hkrati predloži plačilne liste za mesec december 2016, januar 2017 in februar 2017. Dne 27. 2. 2018 pa je sodišče opravilo narok za glavno obravnavo, na katerem sta sodelovala sodnika porotnika E.E. in F.F.. Na tem naroku se je po ponovljeni izvedbi dokazov glavna obravnava ponovno zaključila.

8. Po določbi 292. člena ZPP senat lahko med posvetovanjem in glasovanjem sklene, da se končana glavna obravnava začne znova, če je to potrebno, da se dopolni postopek ali razjasnijo posamezna pomembna vprašanja.

9. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da senat, ki je dne 12. 12. 2017 zaključil obravnavo, sklepa o tem, da se končana glavna obravnava začne znova, ni sprejel. Ta senat se po zaključku glavne obravnave tudi ni več sestal (kot je razvidno iz spisa), temveč je le predsednica senata sprejela sklep, da se obravnava prične znova. Nov narok z dne 27. 2. 2018 pa se je opravil pred drugim senatom.

10. Glede na določbe 292. člena ZPP, da senat o ponovnem odprtju glavne obravnave odloči med posvetovanjem in glasovanjem in odločitev sprejme s sklepom, to pomeni, da o ponovnem odprtju glavne obravnave mora odločiti le senat, ki je sprejel odločitev o zaključku glavne obravnave, isti senat pa mora odločiti o sami vsebini zadeve in ne sme priti do odločitve pred drugim senatom.

11. Ker sklepa o ponovnem odprtju glavne obravnave ni sprejel senat, ki je sprejel odločitev o zaključku glavne obravnave, isti senat pa tudi ni odločal o sami vsebini zadeve, je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka. Ugotovljene bistvene kršitve določb postopka po 1. točki drugega odstavka 339. člena ZPP glede na njeno naravo pritožbeno sodišče ne more odpraviti samo, zato je treba izpodbijani del sodbe razveljaviti že iz tega razloga, na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP. Pritožbeno sodišče drugih pritožbenih navedb ni presojalo, ker za odločitev utemeljenosti pritožbe niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

12. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijani del sodbe razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP).

13. Odločitev o pritožbenih stroških v skladu z določbo tretjega odstavka 165. člena ZPP se pridrži za končno odločbo.

PRAVNI POUK: Zoper sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357.a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njihovo naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo, in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.