Jedro

Ob odločanju o predlogu za nadaljevanje izvršbe z rubežem terjatve dolžnika zoper njegovega dolžnika izvršilno sodišče nima podlage za presojo obstoja te terjatve.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog upnice za razširitev izvršilnega sredstva z rubežem denarne terjatve z dne 15. 11. 2012. 2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje upnica, ki v celoti nasprotuje zavrnitvi sklepa sodišča prve stopnje in navaja, da je za dolžnico opravljala storitve računovodenja, zato razpolaga s podatki o dolžnikih svoje dolžnice. Skladno s 104. členom ZIZ se izvršba na denarno terjatev, ki jo ima dolžnik proti svojemu dolžniku, opravi z rubežem in prenosom terjatve na upnika. Iz priložene kontne kartice (konto 1654 – kratkoročne terjatve za akontacije materialnih stroškov) je razvidno, da dolžnica izkazuje terjatve do odgovorne osebe v skupnem znesku 12.286,00 EUR. Vsebinsko gre za nakazila iz poslovnega računa dolžnice na osebni račun dolžničine dolžnice M. V. Ta je namreč iz poslovnega račune dolžnice vse od pričetka poslovanja dolžnice opravila dvige gotovine v skupnem znesku 127.057,44 EUR. Iz priloge izhaja, da je M. V. neupravičeno dvigovala gotovino, kar je ugotovila tudi davčna inšpekcija v zapisniku davčnega organa z dne 30. 11. 2011. Iz zapisnika je razvidno, da je M. V. priznala dvige gotovine, ni pa znala pojasniti točnega namena porabe navedene gotovine. Iz navedenega sledi, da je M. V. dolžničina dolžnica. Odgovorna oseba upnice je pripravila zapisnik o opisu dogodkov med povezanimi osebami (tudi dolžnico in dolžničino dolžnico M. V.), ki ga je pooblaščena odvetniška družba uporabila v nadaljnjih kazenskih postopkih zoper odgovorne osebe, ker obstaja domneva oškodovanja upnikov. Upnica na tej podlagi ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v 4. točki obrazložitve zmotno navedlo, da dolžnica ne nastopa kot upnica do dolžničine dolžnice M. V. Predlaga, da sodišče sprejme sklep, da se njen predlog za razširitev izvršilnega sredstva z rubežem drugih denarnih terjatev nadaljuje in odpravi sklep o zavrnitvi sklepa z dne 19. 12. 2012. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5. Uvodoma višje sodišče ugotavlja, da je bil med pritožbenim postopkom dne 22. 3. 2013 na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani St 213/2013 začet stečajni postopek nad dolžnico, zaradi česar je postopek zoper njo prekinjen skladno s 4. točko prvega odstavka 205. člena ZPP. Ker pa so bila do nastopa prekinitve postopka opravljena vsa pritožbena procesna dejanja, je pritožbeno sodišče v zadevi odločalo ob smiselni uporabi drugega odstavka 207. člena ZPP (1).

6. Upnica je 14. 11. 2012 predlagala nadaljevanje izvršbe na denarno terjatev, ki jo ima dolžnica do odgovorne osebe M. V. na podlagi izplačanih akontacij materialnih stroškov. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da upničin predlog ne vsebuje sestavin predloga za nadaljevanje izvršbe s predlaganim sredstvom izvršbe. Upnica je namreč navajala, naj se izvršba opravi z rubežem in prenosom izplačanih akontacij materialnih stroškov, ki jih je dolžnica izplačala odgovorni osebi M. V., iz česar po mnenju sodišča prve stopnje izhaja, da dolžnica ne nastopa kot upnica do dolžničine dolžnice M. V., temveč je še vedno dolžnica, zato je predlog zavrnilo, upoštevajoč 104. člen ZIZ.

7. V skladu s 104. členom ZIZ se izvršba na denarno terjatev, ki jo ima dolžnik proti svojemu dolžniku, opravi z rubežem in prenosom terjatve na upnika (v izterjavo ali namesto plačila). Sodišče najprej izda sklep o rubežu terjatve (107. člen ZIZ). Po pravnomočnosti sklepa o rubežu terjatve pa sodišče izda še sklep o prenosu zarubljene terjatve na upnika, če upnik to sploh (pravilno) predlaga (primerjaj drugi in tretji odstavek 104. člena ZIZ ter 114. člen ZIZ in naslednji), in po vročitvi tega sklepa upniku je izvršilni postopek (kar se tiče tega sredstva izvršbe) končan. Vendar s sklepom o rubežu terjatve (niti s sklepom o prenosu terjatve) ni vsebinsko odločeno o terjatvi dolžnika do dolžnikovega dolžnika. S sklepom o rubežu terjatve je zatrjevanemu dolžnikovemu dolžniku le prepovedano poravnati zarubljeno terjatev upniku, to je dolžniku. Upnik z rubežem terjatve dolžnika proti njegovemu dolžniku (in prenosom le-te) nasproti dolžnikovemu dolžniku ne pridobi izvršilnega naslova. Zato dolžnikov dolžnik zoper sklep o rubežu terjatve, za katero upnik trdi da obstoji, nima pravice do pritožbe (četrti odstavek 107. člena ZIZ), ampak lahko ugovore proti upniku ustrezno uveljavlja v morebitnih nadaljnjih postopkih po prenosu terjatve (če do njega pride). Iz navedenega torej izhaja, da se izvršilno sodišče na noben način ni dolžno in upravičeno spuščati v vprašanje obstoja te terjatve ob odločanju o upnikovem predlogu za nadaljevanje izvršbe z rubežem zatrjevane terjatve dolžnika zoper dolžnikovega dolžnika.

8. Sodišče prve stopnje ni imelo podlage za presojo, ali dolžnica v razmerju do odgovorne osebe M. V. nastopa kot upnica, zato je višje sodišče pritožbi upnice ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena in 355. člen ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ). Upoštevajoč zgoraj navedeno naj sodišče prve stopnje v novem postopku ponovno odloči o upničinem predlogu za nadaljevanje izvršbe na denarno terjatev dolžnice.

(1) Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča RS opr. št. III Ips 59/2002 z dne 5. 12. 2002.