Jedro

Tožnik je vložil predlog, da se sodišču takoj izročijo listinski dokazi (zdravstvena kartoteka, listine medicine dela, listine pri delodajalcu), ker naj bi prišlo do popravkov v listinah oziroma do prirejanja listin. Predlog za zavarovanje listinskih dokazov ni utemeljen, ker tožnik ni izkazal nevarnosti, da se dokazi pozneje ne bodo mogli izvesti ali da bo njihova izvedba kasneje težja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožnika za zavarovanje dokazov z odredbo po takojšnji izročitvi zdravstvene kartoteke tožeče stranke, ki se vodi v A v Dispanzerju za medicino dela, prometa in športa, B ulica 4, skupaj z vsemi listinami, ter izročitev celotne kartoteke št. 72320 z vsemi listinami, ki se nahaja pri C d.d., Medicina dela, prometa in športa, D 25, E ter izročitev celotne personalne mape, ki se vodi na ime tožeče stranke s št. ... z vsemi listinami in odredbami o opravljanju del, ki so bile izdane in so sestavni del personalne mape, kar se vse nahaja pri podjetju F d.o.o., G 20. Zoper sklep je pritožbo vložil tožnik. V pritožbi navaja, da je sodišče nepravilno ocenilo težo spora, saj je bilo v upravnem postopku pod št. ... storjeno več hudih napak, ki so tožniku povzročile veliko škodo. Ugotovilo se je, da je tožena stranka navajala popolnoma različne omejitve delodajalcu, kakor pa tožniku, saj se iste listine v primeru uporabe na drugih naslovih vsebinsko popolnoma razlikujejo in otežujejo dokazovanje. Tožnik zato predlaga, da se v smislu 285. člena KZ-1 vsebina sklepa spremeni tako, da se odredi takojšnja izročitev vseh navedenih kartotek naslovnemu sodišču. Tožnik meni, da se postavlja utemeljen sum, da gre za zavestno blokiranje dokazovanja in posledično za zavestno določanje omejitev, ki tožniku v bistvu povzročajo še dodatno okvaro zdravja. Tožena stranka je vložila dokaze, kateri so bili naknadno popravljeni, zato je potrebno zdravstveno dokumentacijo, ki je sestavni del celotne zdravstvene dokumentacije tožnika, izročiti sodišču. Podatki po operaciji, do zamenjave osebnega zdravnika, sploh niso verodostojni, kar izkazuje tudi dokaz vročen naslovnemu sodišču dne 3. 5. 2013, kjer se je delodajalec celo dogovarjal z osebnim zdravnikom. V zadevi bi bilo smiselno pridobiti tudi celotno kartoteko št. ... z vsemi listinami in sicer, da se ugotovi, kako je tožena stranka vodila postopek in kako se je prikazovalo omejitve. To je potrebno tudi zaradi izdane odločbe z dne 10. 1. 2011, saj je obrazložitev v bistvu dokaz, da gre za manipuliranje z omejitvami, ki so povzročile novo invalidnost. Na naslovu podjetja F d.o.o. se nahajajo dokazi, ki jih delodajalec noče izročiti in izkazujejo aktivnosti delodajalca v odrejanju del, ki so povzročile novo invalidnost. Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva bistvena za odločitev v zadevi ter tudi pravilno odločilo. Pri tem ni zagrešilo kršitev, na katere pritožbeno sodišče na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s sprem.) pazi po uradni dolžnosti.

Iz dokumentacije v spisu je razvidno, da pred sodiščem prve stopnje poteka spor v zvezi s priznanjem pravic iz invalidskega zavarovanja. Tožnik je vložil tožbo zoper drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 10. 1. 2011 v zvezi s prvostopenjsko odločbo št. ..... z dne 23. 8. 2010. Tekom postopka je tožnik vložil predlog za zavarovanje dokazov.

ZPP zavarovanje dokazov ureja v 19. poglavju. Tako je v 264. členu določeno, da če je utemeljena bojazen, da se kakšen dokaz pozneje ne bo mogel izvesti ali da bo njegova izvedba pozneje težja, se lahko med pravdo ali pred pravdo predlaga, naj se ta dokaz izvede. V 266. členu pa je nadalje določeno, da mora predlagatelj v vlogi, s katero se zahteva zavarovanje dokazov, navesti dejstva, ki naj se dokažejo, dokaze, ki se naj izvedejo in razloge, zaradi katerih misli, da se pozneje dokaz ne bo mogel izvesti ali da bo njegova izvedba težja.

Po stališču pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožnikov predlog za zavarovanje dokazov. Tožnik namreč ni izkazal nevarnosti, da se kakšen dokaz pozneje ne bo mogel izvesti oziroma da bo njegova izvedba pozneje težja. Kot je to navajal tožnik v predlogu za zavarovanje dokazov in kasneje tudi v pritožbi, je bil predlog podan iz razloga, ker naj bi prišlo do popravkov v listinah oziroma do prirejanja listin. V sporni zadevi torej ne gre za stanje, ko listin kasneje ne bi bilo mogoče pridobiti oziroma teh dokazov kasneje ne bi bilo mogoče izvesti oziroma, da bi bila njihova izvedba kasneje otežena. Gre za listine, ki se nahajajo pri zavodih (zdravstvena kartoteka tožnika, ki se vodi v A, kartoteka, ki se nahaja pri C) oziroma listine, ki se nahajajo pri tožnikovem delodajalcu. V primeru, da je tožnik v drugem (kazenskem) postopku predlagal zavarovanje dokazov, pa je že sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da v kolikor bo takemu predlogu ugodeno, bo sodišče te dokaze tudi upoštevalo. Glede popravkov (torej verodostojnosti same listine), pa ima tožnik možnost tekom postopka dokazovati, da so dejstva neresnično potrjena ali da je sama listina nepravilno sestavljena. Tudi sodišče bo v okviru dokaznega postopka presodilo predložene dokaze. V primeru, da je dokumentacija nejasna, nepopolna ali sama s seboj v nasprotju, na kar ima možnost opozoriti tudi tožnik, bo moralo sodišče dvom o resničnosti tožnikovih zdravstvenih težav in o njegovem zdravstvenem stanju oziroma o omejitvah pri delu odstraniti v okviru izvedenega dokaznega postopka.

Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.