Jedro

Dokler ni jasno, ali bo navedena parcela sploh lahko predmet delitve med udeležencema tega postopka in kolikšna sta v resnici njuna solastninska deleža na njej, postopka delitve ni mogoče nadaljevati, zato ga je sodišče prve stopnje pravilno prekinilo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (2. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Prvi nasprotni udeleženec krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo predlog za delitev nepremičnine parc. št. 512/3 k. o. X v delu, ki se nanaša na drugega nasprotnega udeleženca. Obenem je prekinilo postopek do pravnomočnega zaključka postopka N 735/2013, ki se vodi pri istem sodišču. 2. Predlagateljica se je pravočasno pritožila zoper odločitev o prekinitvi postopka. Sklicuje se na vse zakonske pritožbene razloge. Predlaga spremembo, podrejeno razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v novo odločanje. Navaja, da domnevna razlika med zemljiškoknjižnim stanjem in dejanskim lastniškim stanjem nepremičnine ni izkazana, takšno razlikovanje pa tudi nima pravne podlage. Predhodnega vprašanja, na katerega se sklicuje sodišče, v tej zadevi sploh ni, zato tudi prekinitev postopka ni potrebna. Sodna odločitev, ki bo lastninsko pravico odvzela sedanjima solastnikoma in jo vzpostavila za nove osebe, bo sprejeta šele v prihodnosti in bo v skladu z ZVEtL učinkovala šele od svoje pravnomočnosti dalje. Za predhodno vprašanje pa gre, ko neka pravica ali pravno razmerje že obstaja, ne šele, če se bo pojavilo v prihodnosti. Ker predlagateljici predlog v zadevi N 735/2013 še ni bil vročen, postopek še ni začel teči in tudi zato ni pogojev za prekinitev tega postopka. Končno je bila razdružitev postopkov neekonomična, saj bosta zdaj tekla dva postopka delitve, kar bo tudi podvojilo stroške.

3. Prvi nasprotni udeleženec v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Pritrjuje razlogom izpodbijanega sklepa in poudarja, da predlagateljica s prekinitvijo postopka ne bo oškodovana, saj bo tudi ob morebitni kasnejši delitvi sporne parcele še vedno dobila del ali protivrednost, ki ustreza njenemu lastniškemu deležu, medtem ko bi bila takojšnja delitev za nasprotnega udeleženca izrazito neugodna, saj bi ob delitvi lahko prejel stvar, ki ni njegova, ter zanjo nosil davčna in druga bremena.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sklep sodišča prve stopnje (N 575/2012 z dne 7. 2. 2014) o razdružitvi postopka in o ločenem obravnavanju predloga za delitev nepremičnine parc. št. 512/3 k. o. X ni predmet tega pritožbenega preizkusa. Odveč so zato pritožbene trditve, ki načenjajo vprašanje smotrnosti takšne odločitve.

6. Sodišče prve stopnje se je pred izdajo izpodbijanega sklepa zanesljivo prepričalo, da zemljiškoknjižno stanje nepremičnine parc. št. 512/3 k. o. X ne odraža njenega dejanskega lastniškega stanja, saj je glede navedene nepremičnine že v teku postopek za vzpostavitev etažne lastnine. Po navedenem se predlagateljica neupravičeno sklicuje (zgolj) na podatke zemljiške knjige. Ni bistveno, kdaj bo lastninska pravica za nove lastnike vzpostavljena. Dokler ni jasno, ali bo navedena parcela sploh lahko predmet delitve med udeležencema tega postopka in kolikšna sta v resnici njuna solastninska deleža na njej, postopka delitve ni mogoče nadaljevati, zato ga je sodišče prve stopnje pravilno prekinilo, upoštevaje 1. točko prvega odstavka 206. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP). Nobenega dvoma namreč ni, da gre za predhodno vprašanje. Drugačno pritožbeno stališče predlagateljice je zgrešeno. Če bi namreč lastninska pravica tretjih oseb na predmetu delitve že obstajala, potem pač posebno obravnavanje tega vprašanja ne bi bilo potrebno. Brez pomena pa je tudi pritožbeno vztrajanje, da litispendenca v postopku N 735/2013 še ni nastopila, ker predlog za vzpostavitev etažne lastnine predlagateljici še ni bil vročen. To dejstvo ni nikakršna ovira za prekinitev postopka. Sodišče namreč lahko, kadar je to potrebno in smotrno, postopek prekine in napoti stranke oziroma udeležence, naj začnejo drug ustrezen postopek, če odloči, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja. Toliko bolj je upravičena prekinitev v obravnavanem primeru, kjer se je drug postopek že začel. 7. Pritožbeni razlogi torej niso podani. Izpodbijani sklep je pravilen v dejanskem in pravnem pogledu, procesnih kršitev, ne uradoma upoštevnih in ne tistih, na katere meri pritožba, pa v postopku na prvi stopnji ni bilo. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP sklep potrdilo.

8. Nasprotni udeleženec ni upravičen do povračila stroškov za odgovor na pritožbo. Po prvem odstavku 35. člena ZNP namreč vsak udeleženec v postopku sam trpi svoje stroške, kar velja tudi za stroške pritožbenega postopka.