Jedro

Predpostavka za odločanje o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje je opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki (primerjaj 1. odstavek 116. člena ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ). Iz tega po prepričanju sodišča druge stopnje logično izhaja, da napak, za katere stranka trdi, da jih je zagrešilo prvostopenjsko sodišče, ne more uveljavljati kot podlago za vrnitev v prejšnje stanje. S tem, ko dolžnik navaja, da sklep o izvršbi ni bil pravilno vročen, namreč zatrjuje, da ni bil v zamudi. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je njegovo vlogo obravnavalo kot predlog za razveljavitev potrdila o izvršljivosti sklepa o izvršbi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje z dne 02.12.2004 potrdi.

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje z dne 21.03.2005 potrdi.

Dolžnik sam nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Glede pritožbe proti sklepu z dne 02.12.2004, opr. št. Ig 2004/07268-8

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo ugovor.

V pravočasni pritožbi je dolžnik predlagal razveljavitev zgoraj omenjenega sklepa. Priglasil je pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Razloge za svojo odločitev je sodišče druge stopnje navedlo pri obravnavanju dolžnikove pritožbe proti sklepu z dne 21.03.2005. Glede pritožbe proti sklepu z dne 21.03.2005, opr. št. Ig 2004/07268-19

Sodišče prve stopnje je postopek nadaljevalo z novim upnikom, družbo

I.I. d.d., Ljubljana (1. točka izreka). Predloga za vrnitev v prejšnje stanje in za razveljavitev potrdila o izvršljivosti sklepa o izvršbi ter ugovor po izteku roka je zavrnilo (2., 3. in 4. točka izreka).

V pravočasni pritožbi je dolžnik navedel, da je pošiljko prejela njegova mati. Zato bi moralo sodišče opraviti narok in zaslišati dolžnika. Sicer pa slednjemu ni bila dana možnost izjaviti se o prevzemu postopka s strani novega upnika. Sodišče bi moralo ugoditi tudi ugovoru po izteku roka, saj je dolžnik po vložitvi ugovora opravil vrsto plačil. Priglasil je pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Predpostavka za odločanje o zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje je opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki (primerjaj 1. odstavek 116. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju: ZIZ). Iz tega po prepričanju sodišča druge stopnje logično izhaja, da napak, za katere stranka trdi, da jih je zagrešilo prvostopenjsko sodišče, ne more uveljavljati kot podlago za vrnitev v prejšnje stanje. S tem, ko dolžnik navaja, da sklep o izvršbi ni bil pravilno vročen, namreč zatrjuje, da ni bil v zamudi. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je njegovo vlogo obravnavalo kot predlog za razveljavitev potrdila o izvršljivosti sklepa o izvršbi. Ker zaradi navedenega naroka ni bilo treba razpisati (primerjaj 2. odstavek 120. člena ZPP v zvezi z 2. odstavkom 29. člena ZIZ), očitani bistveni kršitvi določb postopka iz

8. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ nista podani.

Razlogi za zavrnitev predloga za razveljavitev potrdila o izvršljivosti so pravilni. Dolžnik namreč ni predlagal dokazov za izpodbijanje domnevane resničnosti vsebine vročilnice (primerjaj 1. odstavek 224. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Sicer pa tudi sodišče druge stopnje ugotavlja, da ob podpisu osebe, ki ji je bil sklep o izvršbi vročen, ni oznake, da je bilo pisanje vročeno komu drugemu, ki v obravnavanem primeru ne nastopa v vlogi dolžnika (primerjaj 5. odstavek 149. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, glej še vročilnico pri zaporedni številki spisa 3).

Glede na navedeno je dolžnikov ugovor z dne 22.09.2004 prepozen; zato je bilo treba zavrniti pritožbo proti sklepu sodišča prve stopnje z dne 02.12.2004 (glej zgoraj, primerjaj 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Sodišče druge stopnje se v izogib ponavljanju strinja z razlogi sodišča prve stopnje o zavrnitvi dolžnikovega ugovora po izteku roka.

Iz podatkov sodnega registra je razvidno, da je bil prvotni upnik izbrisan zaradi pripojitve novemu upniku. Slednji je tako s tem, ko je je dne 27.01.2005 prevzel obravnavani postopek, kot univerzalni pravni naslednik vstopil v vsa pravna razmerja, katerih subjekt je bila prevzeta družba (primerjaj 6. odstavek 511. člena Zakona o gospodarskih družbah, 3. odstavek 24. člena ZIZ in 1. odstavek 208. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, glej še priloge A75 in A76 spisa).

Glede na navedeno je sodišče prve stopnje dovolj raziskalo okoliščine v zvezi z vročitvijo sklepa o izvršbi. Ker sodišče druge stopnje ob reševanju pritožbe tudi ni našlo bistvenih kršitev določb izvršilnega postopka (2. odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba pa v zvezi s 15. členom ZIZ), na katere pazi po uradni dolžnosti, jo je kot neutemeljeno zavrnilo ter izpodbijani sklep z dne 21.03.2005 kot zakonit in pravilen potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi 1. odstavka 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP, oba pa v zvezi s 15. členom ZIZ.