Jedro

Ob koncu pravdnega postopka je treba poleg pravdnih stroškov odločati tudi o izvršilnih stroških, o katerih še ni bilo pravnomočno odločeno. Pravdnih in izvršilnih stroškov sodišče v končni odločbi ne pobotava.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (sklep o izvršilnih in pravdnih stroških v točkah II. in III. izreka) potrdi odločba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločbo odločilo, da ostane sklep o izvršbi VL 151848/2014 z dne 11. 11. 2014 v veljavi za v točki I. navedene zakonske zamudne obresti od posameznih zneskov ter za znesek izvršilnih stroškov v višini 31,68 EUR s pripadajočimi obrestmi (točka I. izreka). V točki II. je sklep o izvršbi razveljavilo za 40,00 EUR glavnice in 42,32 EUR izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 12. 2014. V tem delu je tožbeni zahtevek zavrnilo. Tožeči stranki je naložilo, da v roku osmih dni povrne nadaljnje pravdne stroške toženi stranki v znesku 15,40 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Tožeča stranka vlaga pritožbo zoper odločitev o izvršilnih in nadaljnjih pravdnih stroških. Uveljavlja vse pritožbene razloge po ZPP(1). Predlaga spremembo tako, da se tožeči stranki priznajo izvršilni stroški v višini 53,51 EUR, toženi v višini 15,23 EUR ter da se točka III. izreka spremeni tako, da je tožena stranka dolžna tožeči povrniti nadaljnje stroške postopka v višini 7,23 EUR. Postopek se je nadaljeval. Tožeča stranka je vztrajala pri plačilu preostale glavnice (40,00 EUR), sodno odmerjenih stroškov (74,00 EUR) z zamudnimi obrestmi. Ne drži, da ni priglasila izvršilnih stroškov v obsegu, ko so ji bili priznani v sklepu o izvršbi. Doplačala je sodno takso (10,00 EUR) in pravočasno priglasila stroške (84,00 EUR). Do 31. 3. 2015 ji je nastalo že 84,00 EUR sodnih stroškov, ki jih je pravočasno priglasila. Z izpodbijano odločbo sodišče ni priznalo vtoževanega zahtevka 40,00 EUR. V točki II. in III. izreka je nepravilno izračunalo in zavrnilo pravilno priglašeni del sodnih stroškov. Obrazložitev, da jih pritožnica ni pravočasno priglasila, je protispisna. Uspeh tožeče stranke v postopku je 72,31%. Upravičena je do plačila 60,74 EUR (72,31% od 84,00 EUR). Ker je imela tožena stranka z ugovorom stroške v višini 55,00 EUR, bi ji morala tožeča povrniti 15,23 EUR. Po uspehu v pravdi bi moralo sodišče poračunati tudi izvršilne stroške. Razlika za plačilo stroškov gre po medsebojnem poračunavanju v breme tožene stranke za 45,51 EUR. Drugačna odločitev je protispisna in nepravilno izračunana. Pravilna uporaba drugega odstavka 154. člena ZPP vodi k obračunu, ki ga predlaga pritožnica.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da je po izdaji sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine tožena stranka poravnala znesek 104,45 EUR. V tem delu je bil izvršilni postopek ustavljen. V preostalem delu (za še sporno glavnico 40,00 EUR, zakonske zamudne obresti od posameznih zneskov do plačila ter izvršilne stroške) se je postopek nadaljeval v pravdi (62.a člen ZIZ(2)). V njej je tožeča stranka glede vtoževane preostale glavnice v celoti propadla. Uspela je le še za sporne obresti od v izvršilnem postopku plačanih posameznih zneskov.

5. Sodišče je moralo v pravdi glede na razveljavljeni del sklepa o izvršbi odločati poleg o še sporni terjatvi še o izvršilnih stroških in o nadaljnjih pravdnih stroških. Izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine in pravdni postopek, ki iz njega izvira, tvorita celoto. Ob koncu pravdnega postopka je zato treba poleg pravdnih stroškov odločati tudi o izvršilnih stroških, o katerih še ni bilo pravnomočno odločeno. Pravdnih in izvršilnih stroškov sodišče v končni odločbi ne pobotava. Nasprotno pritožbeno naziranje je zmotno. O njih odloči ločeno in to določno navede tudi v izreku. O izvršilnih stroških odloča skladno z načeli in pravili, ki veljajo za povračilo stroškov v izvršilnem postopku (38. člen ZIZ). O pravdnih stroških pa odloča upoštevaje pravila 12. poglavja ZPP.

6. Navedena pravna pravila je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo in svojo odločitev o obeh vrstah stroškov pravilno pojasnilo v zadnjih dveh odstavkih obrazložitve. Pritožbeno sodišče se na njegove razloge v celoti sklicuje in zavrača očitke o podani absolutni bistveni kršitvi pravil postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

7. Pritožbeni očitek o nepravilno odmerjenih izvršilnih stroških nima podlage v spisu. Na podlagi priglašenih izvršilnih stroškov na list. št. 3 spisa je sodišče pravilno ugotovilo, da je bila določno priglašena le sodna taksa za predlog in sklep o izvršbi. Zato jo je pravilno odmerilo (44,00 EUR). Stroškov v višini 50,00 EUR, priglašenih pod rubriko: „drugi stroški“ elektronskega obrazca ni upoštevalo, ker je ugotovilo, da niso ustrezno konkretizirani. Pritožbeno sodišče se strinja, da ni bilo mogoče preizkusiti, ali gre za potrebne stroške izvršbe ali ne. Ker v tem delu stroški niso bili določno zahtevani (drugi odstavek 163. člena ZPP), jih sodišče upravičeno ni upoštevalo.

8. Uspeh tožeče stranke v postopku je sodišče pravilno ocenilo na 72%. V tem obsegu je ocenilo kot potrebne izvršilne stroške sodne takse v izvršilnem postopku in jih naložilo v plačilo toženi stranki (peti odstavek 38. člena ZIZ). O njih je odločeno v točki I. izreka. Odločitev je pravilna.

9. Doplačilo takse za pravdni postopek sodi med pravdne in ne več med izvršilne stroške (primerjaj tarifna št. 1111 ZST-1(3)). Temeljno načelo pri odločanju o pravdnih stroških je doseženi uspeh v pravdi. Stranka, ki v njej ne uspe, mora nasprotni stranki povrniti stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP). To velja tudi pri delnem uspehu strank. Sodišče lahko glede na doseženi uspeh odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške, ali pa naloži eni stranki, naj drugi povrne sorazmerni del stroškov. V obravnavanem primeru je sodišče glede na okoliščine primera (da je tožeča stranka v obravnavanem postopku gledano v celoti uspela z 72% in je v tem deležu upravičena do svojih izvršilnih stroškov, v nadaljnji pravdi pa je glede glavnice v celoti propadla) pri odločanju o nadaljnjih pravdnih stroških pravilno izhajalo iz navedenega merila. Zaključek, da mora tožeča stranka povrniti toženi 28% njenih ugotovljenih pravdnih stroškov, je sprejeta ob pravilni uporabi 154. člena ZPP. Nasprotno pritožbeno naziranje, ki temelji na zmotnem prepričanju o pobotavanju izvršilnih in pravdnih stroškov in zmotni odmeri priglašenih stroškov, je neutemeljeno.

10. Pritožbeni razlogi niso podani. Odločitev je pravilna in ni obremenjena z uradno upoštevnimi procesnimi kršitvami. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo zoper sklep o stroških, vsebovan v sodbi, zavrnilo in v izpodbijanem stroškovnem delu potrdilo odločbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 166. člena ZPP ter petim odstavkom 458. člena in prvim odstavkom 366.a člena ZPP).

11. Ker pritožnica s pritožbo ni uspela, ni upravičena do povračila pritožbenih stroškov (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona).

Op. št. (1): Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami.

Op. št. (2): Uradi list RS, št. 51/1998 s spremembami.

Op. št. (3): Uradni list RS, št. 37/2008 s spremembami.