Jedro

Od upnika, na predlog katerega je dovoljena izvršba z več sredstvi izvršbe, med drugim tudi na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet, se pričakuje, da spremlja prilive na svojem transakcijskem računu in v primeru poplačila prepreči nastanek nadaljnjih nepotrebnih stroškov.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Upnik sam krije stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predloge upnika za povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov z dne 24. 3. 2006, 22. 3. 2007 in 8. 6. 2007. 2. Zoper sklep se je upnik pravočasno pritožil iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa, dolžniku pa naj se naloži povračilo stroškov pritožbenega postopka. Sodišču očita površno presojo zadeve, brez doslednega upoštevanja kronologije dogodkov, zaradi katerih so bili ti upravičeni. Res je banka 16. 3. 2006 odobrila nakazilo v korist upnika v znesku 61.000,00 SIT, naslednjega dne, 17. 3. 2006, pa še 1.811,16 SIT. 17. 3. 2006 je bil petek, 18. in 19. 3. 2006 pa je bančno poslovanje mirovalo. Nobena od strank v postopku ni bila seznanjena o bančnih transakcijah, s katerimi so bile delno ali v celoti poravnane dolžnikove obveznosti, zaradi česar ni bilo mogoče opraviti aktivnosti, da ne bi prišlo do izvedbe rubeža dne 20. 3. 2006. Opozarja, da se v skladu z določbami ZIZ lahko izvršba opravlja z več izvršilnimi sredstvi hkrati, kar pomeni, da je lahko tudi več ločenih samostojnih postopkov, ki se med seboj ne izključujejo in potekajo neodvisno eden od drugega. Upoštevajoč konkretno situacijo bi bila ugotovitev sodišča, da je bil rubež, in posledično vsi ostali dogodki ter zahtevki vezani na izterjavo nadaljnjih izvršilnih stroškov, upravičena zgolj v primeru, da bi bil že sam sklep o izvršbi izdan na podlagi neobstoječih terjatev. Temu pa ni tako, terjatve so obstajale, zato so bila vsa izvršilna dejanja upravičena in zakonita. Upniku ni mogoče očitati opustitve dolžnega ravnanja, saj je že 24. 3. 2006, v roku dveh dni od prejema informacije o prejetih plačilih, seznanil sodišče s plačili. Stroške pritožbe priglaša v višini sodne takse.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V skladu s petim odstavkom 38. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) mora dolžnik na upnikovo zahtevo povrniti le tiste stroške, ki so bili za izvršbo potrebni. Upnik lahko predlaga izvršbo z več izvršilnimi sredstvi in če pride v postopku do poplačila z enim od njih, izvršba z drugimi izvršilnimi sredstvi ni več potrebna. Če se izvršilno dejanje kljub temu opravi, stroški, ki s tem v zvezi nastanejo, ne morejo iti v breme dolžnika.

5. Od upnika, na predlog katerega je dovoljena izvršba z več sredstvi izvršbe, med drugim tudi na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet, je utemeljeno pričakovati, da bo spremljal prilive na svojem transakcijskem računu in v primeru poplačila preprečil nastanek nadaljnjih nepotrebnih stroškov. Opozoriti je treba na določbo prvega odstavka 293. člena Obligacijskega zakonika, v skladu s katero se v primeru plačevanja s posredovanjem banke ali druge organizacije, pri kateri ima upnik račun, in če pogodbeni stranki nista drugače določili, šteje, da je dolg poravnan, ko prispe banki oziroma organizaciji, pri kateri ima upnik račun, denarno nakazilo v dobro upnika ali nalog dolžnikove banke ali organizacije, naj odobri računu upnika znesek, ki je v njem naveden.

6. Pritožnik pravilnosti obračuna terjatve, ki ga je opravilo sodišče prve stopnje in je kot priloga 1 sestavni del izpodbijanega sklepa, ter na tej podlagi ugotovitve o celotnem poplačilu v pritožbi ne izpodbija. Pravno nepomembno je v pritožbi zatrjevano dejstvo, da s strani banke o poplačilu terjatve na dan rubeža še ni bil obveščen, odločilno je, da je 16. 3. 2006 in 17. 3. 2006 prejel plačili v znesku 61.000,00 SIT in 1.811,16 SIT. Plačili je zatrjeval v vlogi z dne 24. 3. 2006, v kateri je tudi priglasil stroške izvršitelja za izvršilno dejanje, opravljeno 20. 3. 2006. 7. Glede na navedeno je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da stroški, ki so nastali po tem, ko je bila terjatev že poplačana in s tem izvršba opravljena, za izvršbo niso bili potrebni. Višje sodišče, ki tudi ni ugotovilo kršitev, na katere na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, je zato neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).