Jedro

Stroški Agencije za trg vrednostnih papirjev v postopkih nadzora, ki jih je začela po uradni dolžnosti gredo v njeno breme, če se je postopek za stranko ugodno končal. Zato lahko agencija odloči o obveznosti plačila njenih stroškov šele potem, ko je postopek nadzora pravnomočno končan.

Izrek

Tožbi se ugodi, izpodbijani sklep se odpravi in zadeva vrne toženi stranki v novo odločanje.

Obrazložitev

Potem, ko je izvedla nadzor po 68. členu Zakona o trgu vrednostnih papirjev (Ur. list RS štev. 56/99 - ZTVP), je tožena stranka naložila tožeči stranki: - z odredbo izvedbo ukrepov za odpravo nepravilnosti, do katerih je prišlo v zvezi z dolžnostjo poročanje tožeče stranke po 62. in sledečih členih ZTVP, - s sklepom povračilo stroškov nadzora v višini 500.000,00 SIT.

Sklep o povračilu stroškov nadzora izpodbija tožeča stranka s tožbo. V njej navaja, da ni javna družba, zato ni bila zavezana poročati po določbah ZTVP. Zato je zoper odredbo, s katero ji je tožena stranka naložila izvedbo ukrepov za odpravo nepravilnosti v zvezi s poročanjem, tudi vložila ugovor. Ker iz istih razlogov nadzor ni bil upravičen, predlaga sodišču naj izpodbijani sklep odpravi.

V odgovoru na tožbo navaja tožena stranka, da tožeča stranka je javna družba, o njenem ugovoru zoper odredbo pa bo odločila v skladu z zakonom. Sodišču predlaga, naj tožbo zavrne.

Tožba je utemeljena.

Zakon o trgu vrednostnih papirjev (Ur. list RS štev. 56/99 - ZTVP) napotuje v drugem odstavku 309. člena na primerno uporabo določb Zakona o splošnem upravnem postopku, če za postopek odločanja agencije v ZTVP ni drugače določeno.

ZTVP nima posebnih določb o stroških postopkov, ki jih vodi agencija. Zato je glede njih treba uporabiti določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. list RS štev. 80/99 in 70/2000 - ZUP). Po drugem odstavku 113. člena ZUP pa gredo stroški, razen osebnih stroškov stranke, v breme organa, če se je postopek začel po uradni dolžnosti in končal za stranko ugodno, stranka pa ga tudi ni povzročila s protipravnim ravnanjem.

V obravnavani zadevi je agencija začela postopek za odpravo nepravilnosti v zvezi s poročanjem po uradni dolžnosti. Ni sporno dejstvo, da je tožeča stranka vložila ugovor zoper odredbo, s katero ji je tožena stranka naložila izvedbo ukrepov za odpravo omenjenih nepravilnosti. Zato še ni znano, kako se bo za tožečo stranko končal postopek. Če bo končna odločitev zanjo ugodna, izkazano pa tudi ne bo, da bi povzročila postopek s svojim protipravnim ravnanjem, bodo šli po drugem odstavku 113. člena ZUP stroški, katerih plačilo je agencija z izpodbijanim sklepom naložila tožeči stranki, v breme agencije.

Različna ureditev pravnih sredstev zoper odredbo in zoper sklep o stroških otežkoča uporabo drugega odstavka 113. člena ZUP, jo pa ne izključuje in je tudi ne sme izključiti. Prav to pa bi se zgodilo, če sodišče tožbi ne bi ugodilo, končna odločitev pa bi bila za tožečo stranko ugodna. V postopku odločanja agencije namreč ni izrednih pravnih sredstev, ki bi omogočala korekcijo odločbe o stroških (tretji odstavek 309. člena ZTVP). Zato je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo (330. člen in drugi odstavek 324. člena ZTVP ter 3. točka prvega odstavka 60. člena v zvezi z 2. točko prvega odstavka 25. člena Zakona o upravnem sporu - Ur. list RS štev. 50/97 in 70/2000) ter vrnilo zadevo agenciji v novo odločanje. Na novo pa bo agencija odločila potem, ko bo postopek na podlagi pravnih sredstev zoper odredbo pravnomočno končan. Šele potem bo namreč možno odločiti, ali gredo stroški agencije v breme tožeče stranke.

Glede na tretji odstavek 23. člena ZUS sodišče ni naložilo toženi stranki dolžnosti povrnitve stroškov postopka za sodno varstvo tožeči stranki.